Steven Spielberg. Zagotovo eden največjih režiserjev in producentov v zgodovini filma. Žrelo (Jaws), E. T., Jurski park (Jurassic park), Schindlerjev seznam (Schindler’s list), Reševanje vojaka Ryana (Saving private Ryan), Posebno poročilo (Minority report), Cesarstvo sonca (Empire of the sun)… In še in še. Spielbergovih filmov, ki so se zapisali v zgodovino ter postavili pomembne mejnike in tudi kasneje močno vplivali na številne režiserje, je bilo v zadnjih slabih 50 letih ogromno. Vse skupaj pa se je začelo leta 1971 s filmom Dvoboj (Duel), kultno klasiko, v kateri je vlogo glavnega negativca »odigral« – tovornjak. Ki je še do danes eden najslovitejših tovrstnih prevoznih sredstev v zgodovini filma.
Zgodba se vrti okrog Davida Manna (Denis Weaver), poslovneža srednjih let, ki se v svojem rdečem plymouthu valiantu letnika 1970 odpravi na poslovno pot. Ta ga vodi skozi puščavo Mojave, kjer pa se nanj spravi neznani voznik tovornjaka, ki ga zasleduje, ga skuša spraviti s ceste… Tovornjak, v veliki večini kadrov peterbilt 281 letnika 1955, pa je po mnenju Spielberga glavni negativec tudi zato, ker se voznika skozi film praktično ne vidi. »Strah pred neznanim je največji strah od vseh,« je ob tem poudaril Spielberg, ki se je prav zato odločil, da bo voznik tovornjaka večji del filma ostal v senci.
Za avto mu je bilo vseeno
Zanimivo je, da je bilo Spielbergu povsem vseeno, kateri avtomobil bo nastopil v »glavni vlogi«, njegova edina zahteva je bila, da je rdeče barve, zaradi česar bi bil v puščavi dobro viden. Precej bolj pa se je posvetil izbiri tovornjaka, za katerega je pripravil neke vrste avdicijo. Ogledal si jih je namreč cel kup, nato pa se je odločil za omenjenega peterbilta 281, ki je bil sicer precej star model, a ga je prepričal njegov podaljšani sprednji del z razdeljenim vetrobranskim steklom in okroglima lučema, s čimer je tovornjak dobil nekakšen »obraz«, ki ga različice s sploščenim prednjim delom nimajo.
Spielberg se je pri tem odločil za še eno zanimivo podrobnost – na sprednji del tovornjaka so namreč namestili številne registrske tablice iz različnih ameriških zveznih držav, kar naj bi nakazovalo, da je voznik serijski morilec, ki se je na podoben način spravil še na številne druge voznike avtomobilov. Ob tem je pred snemanjem vsakega kadra skupino sodelavcev zadolžil, da so tovornjak pogršali – dodali oljne madeže in mast, prah, umetne mrtve žuželke…
Eden se je ohranil
Najvišja hitrost peterbilta 281 je sicer znašala okrog 130 kilometrov na uro, med snemanjem originalnega filma, ki so ga predvajali na televizijskih zaslonih, pa so imeli na razpolago enega samega, zato predvsem pri zadnjem kadru niso imeli prostora za napake. Pri tem namreč voznik avtomobila z zvijačo ukani tovornjakarja, da se ta v avto zaleti, nato pa oba skupaj odnese v prepad. Pozneje so se zaradi velikega uspeha film odločili predvajati tudi na velikih platnih, a je bil z zgolj 74 minutami prekratek. Za dodatnih 15 minut so zato potrebovali dva dodatna tovornjaka, enega peterbilta 281 in enega z oznako 351, ki je bil praktično identičen originalnemu. Tega so med snemanjem dodatnih kadrov tudi uporabili, medtem ko je bil prvi zgolj za rezervo.
Se je pa ohranil vse do danes, ko si ga je mogoče ogledati v zasebni kolekciji zbiratelja tovornjakov Brada Wika. »Še vedno je vozen in z njim med vožnjo vselej uživam. Velikokrat ga vozim tudi zato, ker je še dandanes ogromno oboževalcev filma, ki so mi za to, da jih s tovornjakom zapeljem naokrog, pripravljeni plačati tudi po 100 evrov,« je razložil Wike.
