Ljudje smo nori na popuste, ko vidimo, da je neki izdelek znižan, takoj zastrižemo z ušesi, kot da bi nas bilo strah, da bi priložnost za tako zelo ugoden nakup izpustili iz rok. Zdaj pa si predstavljajte: ponudijo vam avto, ki stane zgolj 2500 ameriških dolarjev, bi takšno priložnost izpustili iz rok? Ratan Tata, avtomobilski poslovnež, je bil prepričan, da je najprej Indijci, pozneje pa še Evropejci in Američani ne bodo. V avtu, ki ga je poimenoval nano, je videl poslovno priložnost stoletja, zato je tudi glasno napovedal, da jih bodo vsako leto prodali 250.000. Glede na ogromen indijski trg se je njegova napoved zdela uresničljiva. A po desetih letih je bilo dokončno jasno, da je namesto posla stoletja prišlo do fiaska stoletja, tako da so junija 2018, ko so s tekočega traku zapeljali zgolj trije, proizvodnjo ustavili.
Ideja o nizkocenovnem avtu se je ustanovitelju podjetja Tata porodila na neki deževen dan, ko je na motorju videl štiričlansko družino. »Dejstvo, da so potovali na tako nevaren način, tudi ponoči in v slabem vremenu, me je zmotilo in hkrati tudi motiviralo,« se spominja Ratan Tata, ki se je sprva poigraval z idejo, da bi razvil bolj varen skuter, najverjetneje z dvema zadnjima kolesoma, nato pa se je raje odločil za mali avto (z dolžino 3,1 metra), ki ne bo kaj dosti dražji od motorja. Kmalu je ugotovil, da je pot do uresničitve zahtevna, da bi bil resnično poceni, pa se je moral kljub slabo plačani delovni sili odpovedati številnim udobnostnim in varnostnim dodatkom. Tako na levi strani ni bilo vzvratnega ogledala, namesto dveh je bil samo en brisalec vetrobranskega stekla, posoda za gorivo ni imela pokrova, kolesa so bila pritrjena s tremi vijaki namesto štirimi, manjkale so varnostne blazine. Na testnih trčenjih je posledično za varnost potnikov prejel nič zvezdic.
Cena se je s časom podvojila
Nano so oglaševali kot ljudski avto, prepričani pa so bili, da bo indijski avtomobilski trg povečal za 65 odstotkov. Že prvi dve prodajni leti, ko se je za nakup odločilo po 70.000 Indijcev, sta bili daleč od pričakovanj, je pa avto zaradi nizke cene povzročil padec cen rabljenih vozil za četrtino. Velika težava je bila tudi rast cene, ki se je do leta 2017 več kot podvojila. Je pa res, da je bil nano z letom 2015 na voljo v prenovljeni različici, ki je imela tudi 5-stopenjski polsamodejni menjalnik, električni pomik stekel, klimatsko napravo in povezavo bluetooth. Za pogon je še vedno skrbel v zadku nameščeni dvovaljni bencinski motor z močjo 38 konjev (28 kW), ki je ustrezal okoljski normi euro4. Razvijali so tudi električno gnano različico, ki so jo leta 2010 pokazali na ženevskem salonu, a koncept z dosegom 130 kilometrov ni nikoli dočakal serijske proizvodnje. Za nameček je imel nano težave s požari, poročali so o več incidentih, pri čemer so razvojniki prst usmerili proti električni opremi izpušnega sistema, ki naj bi bila uvožena. Do vpoklica nikoli ni prišlo, so se pa pri Tati odločili, da vsem, ki to želijo, izpušni sistem zamenjajo. Garancijo so z 18 mesecev povečali na štiri leta.
Namesto rolls-roycea 240 nanov
Za lokacijo tovarne so izbrali mestece Singur v Zahodni Bengaliji. Tamkajšnja oblast si je prizadevala za prevzem 997 hektarjev rodovitnih kmetijskih zemljišč, kar je povzročilo proteste. Kot novo lokacijo so določili Sanand, kjer je odgovorni minister Narendra Modi projekt odobril kar s SMS-sporočilom. V tovarni so imeli velike težave z dobavami, saj je bila čakalna doba večmesečna, nekateri Indijci pa se za nakup niso odločili, ker so nana videli kot avto za reveže. Mnogi so ga poimenovali »one lakh avto«. V Indiji namreč en lakh pomeni 100.000 rupij, kar je bilo tedaj približno 2500 dolarjev. To je bilo polovico manj od tedaj najcenejšega avtomobila. Namesto rolls-roycea phantoma si lahko kupil 240 nanov.
Prvo vožnjo prototipa je odpeljal prav Ratan, ki pa je bil prepričan, da je premalo zmogljiv. Motorju so najprej povečali moč za 9 in pozneje še enkrat za 9 odstotkov. Dovolj za maksimalnih 105 kilometrov na uro. »Strel, ki se ga je slišalo po vsem svetu,« je začetek prodaje pokomentiral avtomobilski poslovnež Anand Mahindra, ki pa je bil prepričan, da ob tako nizki ceni projekt ne more biti dobičkonosen. V času razvoja so na testno vožnjo povabili mnoge Indijce, da bi jim bil avto čim bolj pisan na kožo. Ker Ratan v višino meri 1,83 metra, mu je bilo pomembno, da tudi višjerasli sedijo udobno. »Nano ne predstavlja tehnološke inovacije, temveč veliko spremembo v miselnosti,« je začetek prodaje pospremil Ravi Kant, predsednik uprave Tate Motors. Kar naj bi bila njegova največja prednost, nizka cena, se je pokazalo kot velika hiba. Ugled poceni avta se je odrazil kot bumerang, saj je v Indiji lastništvo avtomobila praviloma povezano z luksuzom. »Mislim, da je nagovarjal napačne skupine ljudi,« je njegovo smrt pospremil analitik VG Ramakrishnan.
