Devet let že traja sirska državljanska vojna, glavna tema pogovorov med Sirci pa prvič po dolgem času ni krvavi konflikt, ki se nadaljuje predvsem v provinci Idlib na severozahodu Sirije, pa tudi ne milijoni sirskih beguncev in celo ne nevarnost koronavirusa. Glavna tema je razkritje ruskega časopisa Gosnovosti, da je Bašar Al Asad, voditelj Sirije, države, ki je v razsulu v vseh možnih pomenih te besede, soprogi Asmi, že od prej znani po nadvse zapravljivem življenju, podaril 27 milijonov evrov vredno sliko 82-letnega britanskega slikarja Davida Hockneyja. Pravzaprav ni toliko presenetljivo, da jo je skorumpirani Al Asad februarja kupil na dražbi v Londonu. Bolj presenetljivo je, da je ta škandal razkril časopis, ki je blizu Kremlju.

Rusijo moti soproga

Očitno obstajajo med Moskvo in Damaskom huda nesoglasja. Rusija bi rada v času koronavirusa in nizkih cen nafte dobila nazaj vsaj nekaj od investicije, ki jo predstavlja njeno drago petletno vojaško posredovanje v Siriji. Bašar Al Asad, ki je bil pred začetkom ruskega posredovanja leta 2015 pred dokončnim porazom, pa bi zdaj rad sam odločal o prihodnosti države in se otresel ruske prevlade, tudi z močnejšim opiranjem na Iran. Za Moskvo je v prvi vrsti nesprejemljivo, da hoče imeti Asma glavno besedo v gospodarstvu in da ustvarja novo gospodarsko elito, ko z vrha podjetij odstranjuje sposobne kadre. Predvsem pa ogroža ruske investicije, najbolj v črpanje zemeljskega plina.

Tajkunski bratranec v nemilosti

Zanimivo pa bo tudi videti, kako se bo Moskva odzvala na konflikt znotraj vladajoče sirske družine. Najbogatejši Sirec, predsednikov bratranec Rami Makhlouf, ki je bil še pred kratkim eden glavnih stebrov režima, je postal tarča Asadovega »boja proti korupciji«. Makhlouf je izkoristil prihod Bašarja Al Asada na oblast leta 2000, po smrti očeta Hafeza Al Asada, čigar soproga je bila Makhloufova teta. Sebi v prid je privatiziral podjetja, prevzel banke in dobil prevlado v telekomunikacijah, gradbeništvu, maloprodaji in turizmu. Ob izbruhu državljanske vojne leta 2011 je bila v njegovih rokah več kot polovica sirskega gospodarstva. Iz tega je financiral šiitske milice, da so nastopile proti upornim sunitom.

Toda očitno v zadnjem času 50-letni Makhlouf ni bil več zadovoljen z vlogo in plenom, ki mu ju je namenil bratranec, potem ko je v zadnjih letih z rusko in iransko pomočjo ponovno osvojil praktično vso Sirijo. Režim je nedavno zasegel velik del Makhloufovega premoženja, aretiral več direktorjev njegovih podjetij in od milijarderja zahteval plačilo vseh davkov za nazaj. Ob tem kot slaba šala zvenijo Makhloufove besede v spletnem videu, v katerem oblast obtožuje »nečloveškega ravnanja« s strani policije, »ogrožanja svobode« in nespoštovanja »zasebne lastnine«, video pa sklene z ugotovitvijo, da se Siriji, če bo šlo tako naprej, »slabo piše«.