Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pred dobrim tednom dni tako rekoč odvihral iz Bruslja po pogovorih na sedežih zveze Nato in Evropske unije o najnovejši migrantski krizi, ki jo je sam sprožil z izsiljevalskim odprtjem meje z EU ob izgovarjanju na sirske begunce iz Idliba. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta Charles Michel sta njegov takratni obisk zavila v diplomatsko razlago o dogovorjeni preučitvi uresničevanja Unijinega sporazuma z Ankaro iz leta 2016, ki je Turčiji poleg denarne pomoči za oskrbo beguncev pred zaprtimi evropskimi vrati obljubljal ukinitev schengenskih vizumov in pospešitev pogajanj o članstvu. Razen denarja pa je sporazum s strani EU ostal mrtva črka na papirju, na kar je Erdoganova vlada Bruselj opozarjala že pred časom, EU pa je žogico vračala na turški teren s sklicevanjem na kršitve človekovih in državljanskih pravic po poskusu vojaškega udara leta 2016 proti vse bolj avtokratičnemu predsedniku, kar je po njenem pomenilo neizpolnjevanje političnih zavez za približevanje EU.
Erdogan je že prejšnji teden na letalu, s katerim se je vračal iz Bruslja, novinarjem za danes napovedal srečanje s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemško kanclerko Angelo Merkel. Bilo naj bi v Carigradu, omenjal je tudi možnost udeležbe britanskega premierja Borisa Johnsona. Pandemija koronavirusa, ki je vrgla svet iz tira, pa je današnje »srečanje« četverice voditeljev preoblikovala v videokonferenco, ki naj bi postavila temelj za prenovo omenjenega sporazuma tako, da bi lahko o njem razpravljali voditelji EU na svojem vrhu, ki je sklican za konec tega meseca.
V Idlibu že skupno turško-rusko nadzorovanje premirja
Macron, Merklova, Johnson in Erdogan s sodelavci so se po videokonferenci pogovarjali o položaju v sirski provinci Idlib, tako rekoč zadnjem zatočišču upornikov proti Bašarju Al Asadu v državljanski vojni, ki se je začela marca 2011. Tam je orožje večinoma potihnilo po operaciji sirske režimske vojske z rusko podporo, v katerih je bilo ubitih več deset turških vojakov na nadzornih točkah, o katerih se je Ankara dogovorila z Moskvo v sporazumu iz Sočija pred poldrugim letom. Moskva in Ankara sta konec prejšnjega tedna dokončno uskladili določila dogovora o skupnih patruljah v Siriji in ga v nedeljo že začeli uresničevati ob avtocesti M4, ki južno od mesta Idlib predstavlja glavno prometno povezavo Damaska z Alepom. Prav begunci iz Idliba, ki so bežali pred zadnjimi spopadi, so bili glavni Erdoganov argument za odpiranje poti proti EU, češ da so turške zmogljivosti presežene.
Iz francoske predsedniške palače so danes sporočili, da so takoj po videokonferenci sprostili dodatnih 50 milijonov evrov za oskrbo sirskih beguncev, polovico od tega za tiste v provinci Idlib. Kot so dodali, bodo »skrbno nadzorovali«, da bo pomoč do beguncev tudi zares prišla. Prav zapleten nadzor nad porabo obljubljenih šestih milijard evropskih evrov za oskrbo sirskih beguncev v Turčiji je bil že do zdaj kamen spotike, saj zaradi njega ni prihajala v obljubljenih zneskih in rokih, dosegla pa je le okoli polovico omenjene vsote. Veliko pa so na videokonferenci govorili tudi o usklajenih ukrepih proti širjenju novega koronavirusa.
