Sodni proces, ki se je začel v četrtek na višjem okrožnem sodišču v Koblenzu, naj bi v prihodnjih mesecih dodobra razkrinkal zločinska dejanja Asadovega režima v Siriji od začetka tamkajšnjega upora proti režimu leta 2011. Pred sodnike sta stopila dva sirska obveščevalca, 57-letni polkovnik Anvar Raslan in 43-letni Ejad Al Harib, nižji obveščevalni častnik pod njegovim poveljstvom iz zloglasnega oddelka 251. Ta je zadolžen za varnostne naloge v Damasku, lociran pa zraven tamkajšnje jetnišnice, v katero so pošiljali protirežimske protestnike.
V skladu z nemško zakonodajo sta obtoženca tamkajšnji javnosti predstavljena zgolj z imeni. Prvoobtoženega Anvarja bremenijo smrti vsaj 58 pripornikov za posledicami mučenja ter odgovornosti za mučenje še nadaljnjih štiri tisoč, vključno s spolnim izživljanjem. Ejada obtožujejo neposrednega sodelovanja pri dveh umorih in mučenju najmanj 30 opozicijskih aktivistov v 500 dneh od začetka vstaje proti Bašarju Al Asadu, ki je z rusko podporo v nasprotju z vsemu predvidevanji z začetka vstaje še vedno na oblasti.
Obema sodijo za zločine proti človeštvu. Čeprav so bili ti storjeni v Siriji in s strani sirskih državljanov, pa jima lahko sodijo v Nemčiji zaradi leta 2002 uveljavljene zakonodaje o pregonu zločinov proti človeštvu.
Tudi zločinci med begunci
Nemške oblasti zločine Asadovega režima preiskujejo že od leta 2011 na zahtevo zveznega tožilstva v Karlsruheju, dokazno gradivo pa zbira oddelek za vojne zločine v okviru zvezne kriminalistične pisarne (BKA). Ta deluje v Meckenheimu v bližini Bonna, temeljno načelo njenega delovanja pa je, da Nemčija ne sme postati zatočišče za vojne zločince. V preteklosti so preiskave pred sodnike že spravile zločince iz Ruande, Sirije in Afganistana.
Od velikega begunskega vala v Nemčiji leta 2015 je omenjena pisarna prejela več kot 5000 prijav o domnevnih zločincih med prispelimi begunci. Po javno znanih podatkih so postopki stekli proti 130 osebam. Sirska obveščevalca, aretirana februarja lani v Berlinu oziroma Porenju - Pfalškem, sta bila za spremembo od pripadnikov raznih milic v afriških, bližnjevzhodnih in azijskih državah, ki so se znašli pred sodišči, predstavnika vladajočega režima.
Predvsem Raslan je kontroverzna figura. Z zavidljivo vojaško kariero in visokim položajem v obveščevalni službi je leto po sirski vstaji dezertiral iz režimskih vojaških vrst in se podal med begunce ter leta 2014 z družino prišel v Nemčijo. Tam je živel med sonarodnjaki v Berlinu. Nekateri med njimi so poznali njegovo vojaško in obveščevalno preteklost, a so ga tolerirali, ker naj bi spravil na prostost nekatere od zaprtih upornikov iz zapora v Damasku.
Glavnino podatkov o tamkajšnjem dogajanju so nemški preiskovalci prejeli od nevladne Komisije za mednarodno pravičnost in odgovornost (CIJA) s sedežem na Nizozemskem, ki se je dokopala do obširne pretihotapljene dokumentacije sirskih vladnih dokumentov po izbruhu tamkajšnje vojne. Kot prosilec za azil Raslan nemškim oblastem ni prikrival svoje vojaške kariere. Toda dokumentirano dogajanje v zaporu, kjer je vojaška obveščevalna služba pod njegovim poveljstvom zasliševala aretirane aktiviste, je klicalo po njegovi odgovornosti za mučenja s pretepanjem, elektrošoki, odklanjanjem medicinske pomoči, stradežem in spolnimi zlorabami ter za posledične smrti.
Vse to je zdaj zajeto v obtožnici, sojenje pa bo pomembno tako zaradi nadaljnjega razkrivanja zločinske narave Asadovega režima kot univerzalne sodne prakse s procesom, ki bi v preteklosti praviloma stekel na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu.
