Najprej je bila Italija, nato Španija, potem Velika Britanija, zdaj pa kaže, da bi Rusija lahko postala največje (deloma) evropsko žarišče okužb z novim koronavirusom. V državi so včeraj šesti dan zapored poročali o več kot 10.000 novih okužbah, največ na svetu za ZDA. Našteli so 98 novih žrtev, njihovo skupno število se je povzpelo na 1723. Eden od žepov okužb je v ruski centralni banki, kjer so novi koronavirus diagnosticirali pri približno sto zaposlenih. V Moskvi, kjer je okužb največ, so karanteno podaljšali do 31. maja. Prebivalci smejo zdoma le za kratek čas v trgovino ali na sprehod s psom, v službo pa z dovolilnico, če so tam nepogrešljivi.
»Treba se je vrniti tja, kjer bi morali biti pred meseci«
Rusija je ena od držav, kjer so ukrepe proti širjenju okužb sprejeli nekoliko pozneje oziroma z zamudo glede na večino evropskih držav, zdaj pa se spopada z verjetno najtežjim obdobjem. Podobno velja za še nekatere države po svetu, denimo Brazilijo, kjer v zadnjih dveh tednih število okužb hitro raste, pa Veliko Britanijo, ZDA in Čile. Mike Ryan, vodja programa Svetovne zdravstvene organizacije za ukrepanje v izrednih zdravstvenih razmerah, izpostavlja Rusijo kot primer države z »zapoznelo epidemijo«. To pa po njegovem še dodatno izpostavlja pomen sodelovanja med državami, saj niso vse v enakem položaju v istem času, in odgovornosti vsake od njih, da odkriva primere okužb pri sebi doma, jim sledi, testira ljudi in pozitivne izolira oziroma da v karanteno. »Moramo se vrniti tja, kjer bi morali biti že pred meseci,« opozarja Ryan v času, ko številne države rahljajo ukrepe proti širjenju okužb.
Smrt vodje urgence v mestu, kjer urijo kozmonavte
V Rusiji je od izbruha epidemije padla priljubljenost predsednika Vladimirja Putina. Precej pa odmeva tudi primer treh zdravnikov na različnih koncih države, ki so padli oziroma skočili skozi okno. Dva sta umrla, eden se zdravi. Prva je 24. aprila umrla Natalija Lebedeva, vodja urgentne službe z Zvezdnem mestu, kjer urijo ruske kozmonavte. Nadrejeni pravijo, da je šlo za nesrečne okoliščine, nekateri mediji pa, da je s skokom skozi okno storila samomor, ker so ji očitali, da ni dovolj zaščitila drugih, saj so v Zvezdnem mestu tedaj zabeležili več deset okužb. Dan kasneje je v Sibiriji umrla zdravnica Jelena Nepomnašaja, ki je skočila iz petega nadstropja. Domnevno se ni strinjala z zamislijo regionalnih oblasti, da njeno bolnišnico spremenijo v center za bolnike s covidom-19, ker je primanjkovalo zaščitne opreme. Regionalne oblasti zanikajo, da bi kaj takšnega sploh zahtevale. Teden pozneje, 2. maja, je v mestu Voronež 500 kilometrov južno od Moskve domnevno skočil skozi okno zdravnik Aleksander Šulepov, ker naj bi ga silili delati z bolniki, čeprav se je okužil z novim koronavirusom. Pred tem je opozarjal na pomanjkanje zaščitne opreme. Zdaj se zdravi zaradi počene lobanje in polomljenih reber. ba, agencije
