Aktualni izraelski premier Benjamin Netanjahu in njegov rival na čelu stranke Beli in modri Beni Ganc sta v ponedeljek zvečer spravila koalicijsko pogodbo pod streho, danes, ko so v državi sicer zaznamovali dan spomina na žrtve holokavsta, pa je bila pod drobnogledom kritične opozicije, javnosti in Palestincev. Slednjih predvsem zato, ker odpira vrata izraelski priključitvi dela palestinskih ozemelj na Zahodnem bregu, kritikov Netanjahuja pa zato, ker njegovi stranki Likud podeljuje pomemben vpliv v pravosodnem sistemu v času, ko se bo odločalo o Netanjahujevi imuniteti oziroma ko bo proti njemu predvidoma potekal proces zaradi obtožnice, ki ga bremeni korupcije.
Po dogovoru bo vlado prvih 18 mesecev, do novembra 2021, vodil Netanjahu, Ganc bo medtem njegov namestnik in obrambni minister, naslednjih 18 mesecev pa bo premier Ganz, Netanjahu pa njegov namestnik. Vlada bo imela triletni mandat in ne običajnega štiriletnega, delati naj bi začela čez tri tedne. Bo tudi kadrovsko precej obsežnejša od dosedanje z verjetno kar 36 ministri, kar gre po poročanju Jerusalem Posta na račun zahteve Ganca, da ima njegova stranka kljub bistveno manjšemu številu poslancev enako število ministrov kot blok Netanjahuja, slednji pa ni hotel odpustiti nobenega od aktualnih članov vlade.
»Nevarnost za ves svet«
V koalicijski pogodbi med drugim piše, da bo šlo prvega pol leta za »vlado v izrednih razmerah«, zato bo v tem času predlagala samo zakone, povezane z bojem proti novemu koronavirusu. Edina izjema pri tem je, da lahko premier Netanjahu od 1. julija naprej vladi in parlamentu predlaga izraelsko priključitev židovskih naselij in strateško pomembne ter z vodo bogate doline reke Jordan na Zahodnem bregu. Temu vrata odpira tudi konec januarja predstavljen bližnjevzhodni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Izraelu dodelil tudi praktično celo mesto Jeruzalem.
Ta načrt so takrat obsodili v arabskem svetu in v Evropski uniji, Palestinci so zaradi njega prekinili stike z ZDA in z Izraelom, toda načrt živi svojo pot naprej. Visoka predstavnica Palestinske osvobodilne organizacije Hanan Ashrawi je dejala, da »so pred nami očitno zelo resni časi velikih izzivov«, namere nove vlade pa je označila za izjemno nevarne, ne samo za Palestino, Izrael in regijo, ampak za ves svet.
Ganc kot Bibijev telesni stražar
Ganc in Netanjahu sta pretekli teden že bila tik pred dogovorom o sestavi vlade, ki pa je po trditvah Modre in bele stranke padel v vodo zaradi poskusov Likuda, da Netanjahuju zagotovi imuniteto. Bibija, kot mu pravijo, namreč čaka sojenje zaradi obtožb o podkupovanju, prevarah in zlorabi zaupanja, ki naj bi se začelo 24. maja (zaradi pandemije so začetek že prestavili za dva meseca). Prav zaradi tega vprašanja je koalicija najbolj pod drobnogledom, po ocenah izraelskega tiska pa je Netanjahu lahko zelo zadovoljen. Haaretz, denimo, je svoj prispevek na to temo naslovil »Netanjahu v Gancu ni našel partnerja, ampak je najel telesnega stražarja«, saj da bo moral koalicijskega partnerja odslej javno braniti. To bi vsekakor bil ironičen preobrat, saj je Ganc med kampanjo vztrajal, da v vlado ne bo šel z nekom, ki je obtožen korupcije, nato pa napravil politični salto, sklicujoč se na potrebo po funkcionalni vladi v času boja proti virusu.
Likud je dobil tudi pomemben vpliv v komisiji za imenovanje sodnikov in parlamentarnem odboru za pravosodje ter veto na imenovanje pravosodnega ministra in generalnega državnega tožilca. Organizacija Gibanje za kakovostno vlado pa se je takoj po objavi koalicijske pogodbe obrnila na vrhovne sodišče z zahtevo, naj odloči, ali premierski položaj lahko opravlja nekdo, ki je sredi sodnega procesa. Avtomatično imuniteto ima v Izraelu samo predsednik države. ba, agencije
