Izraelski parlament je danes sprejel potrebno zakonodajo za potrditev koalicijskega dogovora o delitvi oblasti med stranko Likud premierja Benjamina Netanjahuja in zavezništvom Modrih in belih Benija Ganca, ki je precej okrnjeno, saj se vsi v njem ne strinjajo s povezovanjem z Netanjahujem. 72 od skupno 120 poslancev je zatem dalo podpis k že petemu imenovanju Netanjahuja za predsednika vlade, ki pa ga tokrat izdatno bremenijo obtožbe o zlorabah položaja v prejšnjih mandatih. Vendarle je sklenitev dogovora Ganca in Netanjahuja predsedniku države Reuvenu Rivlinu omogočila, da konča poldrugo leto trajajočo politično krizo, ko so imeli kar trikrat izredne parlamentarne volitve brez pravega zmagovalca.
Koalicijska pogodba še vprašljiva
Zadnjo oviro za Netanjahujevo nadaljnje predsedovanje vladi je predstavljalo vrhovno sodišče, ki je moralo odločiti o zahtevi, da mu zaradi obtožb o korupciji, podkupovanju in zlorabi položaja prepove nastop na položaj. Sodišče je v sredo objavilo, da ni zakonite osnove za takšno prepoved, prav tako pa se ni odločilo za blokado neobičajnega sporazuma o delitvi oblasti med Netanjahujem in Gancem. Ta namreč predvideva skrajšanje vladnega mandata s štirih na tri leta ter njuno zamenjavo na premierskem položaju po letu in pol. Vlada bo imela kar 36 ministrov in še 16 njihovih namestnikov.
Sodišče si je v razsodbi, ki jo je zahtevalo Gibanje za kakovostno vladanje v Izraelu, pustilo nekaj prostora, da pozneje odloča o posameznih delih sporazuma o vladi narodne enotnosti, ki prvenstveno naslavlja spopad z epidemijo koronavirusa, druga izstopajoča točka pa je le še dokončna prilastitev okupirane rodovitne doline Jordana. Sodišče je ocenilo, da koalicijski dogovor vsebuje »resne pravne težave«, da pa ni pravi čas za obravnavo katere koli od njih.
Odločitev v izrednih razmerah
Enajsterica od petnajstih vrhovnih sodnikov se je sestala v izrednih razmerah virusne epidemije, ločeni so bili s pregradami iz pleksistekla. Pred seboj so imeli nalogo, da presodijo, ali v katerem od 14 temeljnih zakonov (država nima ustave) obstaja določilo, ki bi v knesetu imenovanemu predsedniku vlade onemogočalo prevzem položaja, če je obdolženec v sodnem procesu. Pobudniki presoje so se sklicevali na določilo, po katerem je v primeru obtožbe dolžen odstopiti vsak minister.
Ker pa nobeden od zakonov izrecno ne prepoveduje zakonito izvoljenemu poslancu kneseta, da bi postal premier, hkrati pa eden od členov predsedniku vlade dovoljuje, da ostane na položaju, dokler ni obsojen in so izčrpane vse pravne možnosti, je vrhovno sodišče presodilo, da omenjeni »ministrski člen« ne predstavlja pravne osnove za konec ere Netanjahujevega vodenja vlade. Sojenje Netanjahuju, sprva napovedano že sredi marca, naj bi se začelo 24. maja, zagotovo pa ne bo končano v času njegovega dogovorjenega 18-mesečnega vodenja vlade. Načeloma si je zagotovil imuniteto tudi za čas po sestopu na položaj podpredsednika vlade.
