Protikorona ukrepi:
- Vse prispevke zaposlenih na čakanju v obdobju dveh mesecev bo do 31. maja letos prevzela država, vse pravice zavarovancev ostanejo.
- Nadomestila za vse bolniške odsotnosti krije zdravstvena zavarovalnica in ne več delodajalec.
- Delavci, ki zaradi višje sile (varstvo otrok, nezmožnost prihoda na delo), ne morejo delati, bodo imeli status izenačen s statusom delavcev na čakanju.
- Storitev, ki se ne izvajajo, ne bo potrebno plačati.
- Upokojencem z najnižjimi pokojninami se izplača enkraten dodatek.
- Samozaposleni, ki bodo s posebno izjavo dokazali, da ne morejo opravljati dela in imajo izpad dohodka, bodo do 31. maja prejemali mesečni temeljni dohodek v višini 70 odstotkov minimalne plače, vse prispevke bo krila država.
- Vse funkcionarske plače na državni ravni za 30% nižje v času trajanja epidemije, sodstvo iz tega izvzeto, a jih Janša poziva, naj se sami odpovejo temu znesku.
- Lahovnik: Paket ukrepov je vreden približno 2 milijardi evrov.
- Zamrzne se plačilo akontacije davka na dohodek pravnih oseb in davka na dohodek iz dejavnosti za s.p.
- Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev se zmanjšajo na 8 dni.
- Posebna garancijska shema za odkup terjatev do slovenski podjetij za povečanje likvidnosti podjetij.
Drugi ukrepi:
- Vladi RS je uspel dogovor s Srbijo, da bodo vrnili nazaj njihove državljane, ki nimajo stalnega ali začasnega prebivališča v Sloveniji.
- Od polnoči na meji z Avstrijo 13 kontrolnih točk na cestnih povezavah.
Ukrepi so vredni dve milijardi evrov
Vlada se je dogovorila o več ukrepih, katerih namen je blažiti posledice epidemije tako za državljane kot podjetja. Ocenjeni so na okoli dve milijardi evrov, premier Janez Janša pa je med najpomembnejšimi izpostavil sofinanciranje plač za delavce na čakanju. Napovedal je tudi ukrepe za izboljšanje socialnega položaja ljudi, predvsem upokojencev. Ti bodo dobili izplačan enkraten dohodek. To velja za tiste, ki imajo pokojnino nižjo od 700 evrov, in sicer: 300 evrov dodatka za tiste s pokojnino do 500 evrov, 230 evrov za tiste med s pokojnino med 500 in 600 evri in 130 evrov za tiste s pokojnino 600 in 700 evri. Dodatek bo predvidoma izplačan 15. aprila.
Z namenom ohranjanja delovnih mest bo v času epidemije novega koronavirusa namesto delodajalcev vse prispevke vseh zaposlenih na čakanju prevzela država, vse pravice zavarovancev pa se ohranijo, je napovedal Janša. Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje pa bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.
Za zdaj naj bi ta ukrep veljal do 31. maja. Če se razmere do tedaj ne bodo spremenile, ga lahko vlada še podaljša, je dodal.
Zaposlenim v kritičnih dejavnostih je za čas epidemije obljubil izplačilo dodatkov za nevarno delo oz. za dodatne obremenitve. Ti se bodo lahko gibali od 10 do 200 odstotkov osnovne plače.
Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače. Hkrati bo v tem času prispevke zanje tako v pokojninsko kot zdravstveno blagajno nakazovala država, njihove pravice pa se bodo ohranile. Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki s posebno izjavo razglasijo prizadetost zaradi krize, je povedal Janša. Pomoč ne bo samodejna, samozaposleni bo moral podati izjavo o izpadu dohodka, resničnost tega pa bo država kasneje preverjala.
Vlada je na nočni seji določila tudi ukrepe za izboljšanje socialnega položaja ljudi. Status tistih, ki ne delajo zaradi višje sile, denimo varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju. Delavci, ki bodo v času epidemije izgubili službo, bodo od prvega dne dalje avtomatično upravičeni do nadomestila za brezposelnost.
Za upokojence z najnižjimi pokojninami je predvideno izplačilo solidarnostnega dodatka zaradi posledic koronavirusa. »Zavedamo se, da so to najbolj ranljiva skupina državljanov, da so mnogi v tem času sami, da so skromne dohodke porabili za nakupe nujnih zalog prehranskih in drugih življenjskih artiklov,« je pojasnil premier.
»Predstavljajte si, da je cela Slovenija na vesoljski ladji, potniki se zamrznejo, da lahko takrat, ko pridejo na cilj, ustrezno funkcionirajo,« je namen ukrepov plastično ponazoril Janša.
Janša in Šircelj: Denarja v proračunu dovolj
Trenutno ni skrbi, da ne bi bilo dovolj sredstev za financiranje ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu ter tekoče javnofinančne potrebe, je dejal premier Janez Janša. Tudi finančni minister Andrej Šircelj je zagotovil, da finančni viri obstajajo in so realni ter zanesljivi. Posebnega rebalansa za spopad s trenutno krizo vlada ne pripravlja.
Sproti se na evropski ravni določa poseben okvir zunaj obstoječih fiskalnih pravil in javnofinančnih omejitev. Ta okvir se bo po njegovih besedah še širil, tako na ravni denarne politike ECB kot na ravni instrumentov EU oz. evrskega območja. "Skrbi o tem, da ne bi bilo dovolj tekočih sredstev za pokrivanje potreb, trenutno ni," je dejal predsednik vlade.
Strokovna posvetovalna skupina: Predlogi ukrepov konceptualno podobni kot v evropskih državah
Predlogi ukrepov, ki jih za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu v času epidemije koronavirusa pripravlja vlada, so po mnenju strokovne posvetovalne skupine, ki je pripravila smernice, konceptualno podobni kot v evropskih državah, vendar prilagojeni slovenskim posebnostim. Člani skupine želijo, da bodo zakoni spisani kratko, jasno in razumljivo.
