Vlada je včeraj zvečer in ponoči obravnavala predloge smernic za zakonodajo z delovnim imenom »protikorona zakonski paket«, ki jih je pripravila strokovna skupina pod vodstvom ekonomista Mateja Lahovnika. »Temeljni namen paketa je, da ohrani ljudi, delovna mesta, socialno stabilnost, gospodarske zmogljivosti, javni servis ter potenciale v znanosti, kulturi in družbi nasploh,« je povedal uradni govorec kriznega štaba Jelko Kacin in dodal, da bo vlada zagotovila toliko denarja, kot bo potrebno. Premier Janez Janša je pred nekaj dnevi na twitterju zapisal, da bo koronapaket težak tri milijarde evrov.
Več staršem in samozaposlenim
O smernicah bo vlada javnost obvestila danes dopoldne, že iz predlogov pa je jasno, da se je odločila upoštevati najpogosteje izražene kritike. Veliko nezadovoljstva je na primer sprožila odločitev vlade Marjana Šarca, da delavci, ki morajo zaradi višje sile oziroma zaprtja šol in vrtcev varovati svoje otroke, prejmejo samo polovično nadomestilo plače. Tako je bil med predlogi smernic za vladni paket tudi dvig nadomestila plače za primer višje sile na 80 odstotkov. Med njimi je bil tudi predlog za odgovor na drugo najpogosteje kritizirano pomanjkljivost dosedanjih blažilnih ukrepov, namreč nezadostno pomoč samozaposlenim. Za te je vlada doslej predvidevala odlog plačila prispevkov, včeraj pa je imela na mizi idejo o odpisu prispevkov ter možnost temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov minimalne plače. Prejeli bi ga tisti samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Obrtna zbornica je vlado pozvala k še izdatnejši pomoči po zgledu Nemčije, ki naj bi samostojnim podjetnikom in malim podjetjem podarila 9000 oziroma 15.000 evrov.
Država bi prevzela breme čakajočih
Iz včerajšnjega vladnega gradiva je sklepati, da namerava zaposlovalcem pomagati bolj kot doslej. Nadomestilo za bolniške odsotnosti bi lahko med epidemijo že od prvega dne kril zavod za zdravstveno zavarovanje, za nadomestilo, ki ga prejemajo delavci na čakanju, pa bi lahko država prispevala večji delež. Po trenutni rešitvi delavec na čakanju prejme 80 odstotkov plače, pri čemer država krije 40 odstotkov nadomestila, ostalo pa delodajalec. Včeraj pa je vlada razmišljala, da bi državni delež pri financiranju nadomestila dvignila na 80 odstotkov ali pa bi prispevala 80 odstotkov plače, delodajalec pa dodatek po lastni presoji. Oboje je včeraj vladi predlagala gospodarska zbornica, ki poleg tega med drugim pričakuje odpis prispevkov in davkov za marec in april ter dokapitalizacijo SID banke v višini milijarde evrov. Pomoč podjetjem z likvidnostnimi sredstvi je sicer gospodarski minister Zdravko Počivalšek obljubil že pred nekaj tedni.
Regres šele konec leta?
Med drugimi predlogi vladnih smernic so se včeraj znašli tudi zamik izplačila (dela) regresa do 31. decembra, možnost, da Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) odkupuje terjatve do slovenskih podjetji, zamrznitev akontacije davka na dobiček, skrajšanje roka plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev, takojšnje nadomestilo za brezposelnost za delavce, ki med epidemijo izgubijo delo…
Svoje želje je vladi poslala tudi Zveza svobodnih sindikatov, ki se zavzema za znižanje stroškov prebivalstva. Po vzoru znižanja cen električne energije, ki ga je vlada že predlagala, sindikati želijo na primer znižanje najemnin, cene oskrbe v domovih za starejše, bivanja v študentskih domovih, DDV za življenjske potrebščine, obresti za hipotekarne in lizing kredite, bančnih stroškov…
Velik padec BDP
Zakonski paket za blaženje posledic omejevalnih ukrepov, ki naj bi bil pripravljen do petka, najverjetneje ne bo zadnji. Že če bodo sedanje zaostrene razmere trajale dva meseca, bo bruto družbeni proizvod v Sloveniji letos upadel za šest do osem odstotkov, menijo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ekonomist Velimir Bole je ocenil, da bi enomesečne omejitve prinesle 2,4-odsotni padec BDP, trimesečne pa trikrat večjega, zato se mora politika čim prej usmeriti v amortiziranje likvidnostnega izpada v podjetjih. Če bi omejitve trajale več kot tri mesece, ne bi mogli več upati, da bo vpliv krize na gospodarstvo zgolj začasen. »Država bi lahko reševala le še redka izbrana oziroma pomembna podjetja oziroma sektorje,« je zapisal in opozoril, da na Kitajskem predvidevajo, da bodo ukrepi trajali slabih pet mesecev. Tudi Umar je izpostavil, da se zdi vse bolj verjetno, da bo gospodarska aktivnost ohromljena dlje časa.
