Danes se je v afganistanski prestolnici zgodil prvi teroristični napad po podpisu ambicioznega sporazuma o premirju med talibani in ZDA prejšnjo soboto. V napadu je umrlo najmanj 32 ljudi, med njimi ženske in otroci, ranjenih je več kot osemdeset ljudi. Talibani so hitro zanikali odgovornost za pokol, ki se je zgodil ob žalni slovesnosti, s katero so počastili spomin na Abdula Alija Mazarija, nekdanjega vodilnega politika Hazarjev, pretežno šiitske manjšine v sicer sunitskem Afganistanu. Ubili so ga talibani leta 1995, v času svojega zmagovitega osvajanja Afganistana.
Komemoraciji so tamkajšnji mediji posvetili široko pozornost. Nekatere televizije so jo neposredno prenašale, prav tako pa potem tudi nepričakovani teroristični napad, ko je več neznancev začelo streljati z bližnjega gradbišča in se je množica pognala v beg, nakar so prihiteli afganistanski specialci in udarili po teroristih. Odgovornost za napad je prevzela teroristična skupina Islamska država, ki je ob tej priložnosti tudi pred letom dni napadla z minometom in ubila 11 ljudi.
Slovesnosti so se tokrat udeležili tudi člani vlade iz Kabula, vključno s predsednikom Abdulahom Abdulahom, ki trdi, da je zmagal na nedavnih predsedniških volitvah, čeprav rezultati kažejo drugače. Kot drugim pomembnim politikom je tudi njemu uspelo zbežati ob začetku terorističnega napada.
Premirje se ni uveljavilo
Medtem se v Afganistanu po podpisu sporazuma o premirju med talibani in ZDA boji med vladno vojsko in talibani nadaljujejo. Po drugi strani talibani ponekod opuščajo blokade pomembnih prometnic, še naprej pa je glede sporazuma zelo optimističen ameriški predsednik Donald Trump, ki se je v torek pol ure pogovarjal po telefonu s političnim voditeljem talibanov Abdulom Ganijem Baradarom.
Sporazum iz Dohe naj bi zagotovil popoln umik tujih vojakov iz Afganistana v 14 mesecih, torej tudi 12.000 ameriških vojakov, ki so daleč najštevilčnejši. Talibani pa so obljubili, da se bodo z vlado v Kabulu 10. marca začeli pogajati o miru. Predvsem bi se morali obe strani afganistanske državljanske vojne dogovoriti o tem, kako vključiti talibane v vladne institucije, zlasti vojsko. Talibani so se tudi zavezali, da se bodo borili proti Al Kaidi in Islamski državi. Če bi katera od teh dveh terorističnih organizacij še naprej imela svoje sile v Afganistanu, se ameriški vojaki ne bodo umaknili. Današnji pokol tako ne ogroža toliko premirja med ZDA in talibani, kot ga ogroža nadaljevanje spopadov med talibani in afganistansko vojsko.
Sporna izmenjava zapornikov
Najbolj problematično določilo sporazuma iz Dohe je takojšnja osvoboditev 5000 talibanov iz vladnih zaporov v Kabulu. Brez teh zapornikov bi namreč vlada ostala brez aduta v pogajanjih s talibani, ki bi morali izpustiti samo tisoč pripadnikov vladne vojske. Afganistanski predsednik Ašraf Gani je v nedeljo izjavil, da je 5000 talibanov mogoče izpustiti šele po pogajanjih, ne pa pred njimi, kot predvideva sporazum iz Dohe.
ZDA, ki bi tako prvič v zgodovini sklenile mir z nekim uporniškim gibanjem in ne državo, želijo tako končati svoj najdaljši konflikt v zgodovini. Dobro izhodišče za pogajanja, ki so se začela leta 2018, je bilo dejstvo, da sta si obe strani, ZDA in talibani, želeli umika ameriških vojakov. Ameriško posredovanje v Afganistanu se je začelo konec leta 2001, ker so talibani dajali zatočišče organizatorjem terorističnih napadov na ZDA. V teh 19 letih je umrlo 2400 ameriških vojakov, ZDA pa so po ocenah OZN za vojno in obnovo Afganistana namenile 915 milijard evrov. V tem času je bilo ubitih več kot sto tisoč civilistov.
