V Afganistanu se je včeraj zgodilo nekaj v svetu res redkega: prebivalci so lahko na deljeni sliki na televizijskih ekranih spremljali, kako kar dva politika tako rekoč sočasno prisegata na predsedniški položaj. To je posledica spora o rezultatih lanskih predsedniških volitev, ki predstavlja resno oviro možnosti končanja vojne in iskanju politične rešitve, ki sta se prav zdaj pokazala na obzorju.
Uradni rezultati volitev septembra lani so pokazali zmago aktualnega predsednika Ašrafa Ganija v prvem krogu z 51 odstotki glasov. Gani (71 let) je tako včeraj v predsedniški palači prisegel na drugi petletni mandat z obljubo, da bo končal 40 let trajajočo vojno v državi.
Skoraj hkrati je na predsedniški položaj prisegel Abdulah Abdulah (59), ki je na predsedniških volitvah dobil 40 odstotkov glasov, vendar rezultatov ne priznava in trdi, da je zmagal. Abdulah je prisegel v istem vladnem kompleksu in tik ob predsedniški palači, tako da so gostje za prvo in drugo inavguracijo stali v dveh skoraj vzporednih vrstah. »Zdaj sem predsednik in služabnik vseh vas,« je rekel Abdulah. Prisegi sta potekali kljub temu, da se je nedaleč stran prav takrat zgodil raketni napad. Odgovornost je prevzela teroristična skupina Islamska država s trditvijo, da je ciljala Ganijev dogodek.
Posredovanje ZDA še neuspešno
Združene države so si zelo prizadevale preprečiti ta politični kaos. Toda posebni odposlanec zunanjega ministra za Afganistan Zalmay Khalilzad, ki ga omenjajo kot morebitnega bodočega šefa ameriške diplomacije, je bil v več krogih pogovorov neuspešen.
To ni prvič, da so se ZDA srečale s takšnim izzivom. Tudi po predsedniških volitvah leta 2014 sta si zmago lastila tako Gani kot Abdulah. Tedaj je ameriški zunanji minister John Kerry izposloval dogovor, po katerem je Gani zasedel predsedniški položaj, za Abdulaha pa so ustvarili novo funkcijo, podobno premierski, ki jo je opravljal vse doslej. A zdaj je na pogajanjih zavrnil možnost, da pri tem ostane še naprej.
Za uradni Washington je tokrat vložek še večji, saj politični kaos ogroža poskus mirovnega procesa. Pred desetimi dnevi so ZDA s talibani podpisale dogovor o začetku ameriškega vojaškega umika in začetku dialoga talibanov z oblastjo v Kabulu, ki so ji doslej odrekali legitimnost. Ti pogovori o politični rešitvi naj bi se začeli prav danes. Gani je tako včeraj napovedal, da bo danes podpisal predsedniški odlok o načinu poteka pogajanj s talibani in o izpustitvi 5000 talibanskih zapornikov, kot predvideva dogovor z ZDA.
Toda kaos z dvema predsednikoma lahko te poskuse pokoplje. Abdulah namreč ni politično šibak, ima podporo zlasti etničnih skupin s severa države. Opazovalci trenutni politični dvoboj sicer ocenjujejo kot še obvladljiv, če se bo kmalu našla rešitev. Obenem pa svarijo, da lahko pride tudi do hujše zaostritve. »Najslabši scenarij bi bil, če bi se kriza, ki je bila doslej večinoma retorična in politična, stopnjevala v državljanske nemire ali odkrita nasilna dejanja,« je za Radio Liberty dejal Andrew Watkins, analitik Afganistana pri International Crisis Group.
Talibani, ki so na pogajanja z oblastmi v Kabulu pristali le zaradi dogovora z ZDA, pa se zdaj nekoliko posmehujejo dogajanju v Kabulu. Njihovi poveljniki po poročanju Reutersa sicer pravijo, da je gre za slab obet za mir, da pa se zabavajo ob tem, kako si »dve lutki Zahoda« obupno prizadevata zasesti predsedniški položaj, medtem ko sami nadzorujejo več kot 40 odstotkov ozemlja države. »Resnični šefi smo mi,« je dejal eden od njih. ba, agencije
