»Omejitev nasilja je zdaj končana in naše operacije se bodo nadaljevale kot običajno,« je dejal tiskovni predstavnik talibanov Zabibula Mudžahid. Dodal je, da v skladu z dogovorom, ki so ga talibani sklenili z ZDA, njihovi pripadniki ne bodo napadali tujih sil, bodo pa nadaljevali operacije proti afganistanskim silam.
Namestnik tiskovnega predstavnika afganistanskega obrambnega ministrstva je dejal, da vlada še preverja, če se je prekinitev ognja zares končala. »Doslej ni poročil o večjih napadih v državi,« je dodal po poročanju AFP.
Šele začetek mirovnih pogovorov
ZDA in talibani so zgodovinski dogovor, ki naj bi Afganistanu po več kot 18 letih prinesel konec nasilja, podpisali v soboto v katarski Dohi. Dogovor v zameno za varnostna zagotovila talibanov predvideva postopen umik ameriških vojakov iz države in odpira pot pogovorom med talibani in afganistansko vlado.
ZDA naj bi sprva v 135 dneh zmanjšale število svojih vojakov s približno 12.000 na 8600. Če se bodo talibani držali podpisanega, pa se bodo ZDA in njene partnerice v roku 14 mesecev popolnoma umaknile iz države, izhaja iz ločene skupne izjave, ki sta jo afganistanska in ameriška vlada sprejeli v Kabulu.
V zameno morajo talibani zagotoviti, da država ne bo postala varno zatočišče za teroriste. Niti Al Kaidi niti katerikoli drugi skrajni skupini ne smejo dovoliti delovanja na območjih pod njihovim nadzorom. Poleg tega morajo začeti mirovne pogovore z vlado v Kabulu.
Dejanski mirovni pogovori za Afganistan so se s podpisom tako šele začeli - kot predvideva dogovor, naj bi talibani in vlada za mizo prvič sedli 10. marca, najverjetneje v Oslu. Glede na ocene poznavalcev bodo pogovori dolgi in kompleksni, do dosege dogovora pa bi lahko minilo še najmanj leto dni. Prav tako do 10. marca naj bi strani glede na dogovor tudi izmenjali več tisoč zapornikov. Afganistanski predsednik Ašraf Gani je sicer v nedeljo dejal, da izpustitev talibanskih zapornikov pred začetkom mirovnih pogovorov ni pogoj, bi pa lahko bila del pogovorov.
