Res je sicer, da toplo vreme praviloma prinaša več padavin. Do sedaj je bil december skoraj povsod kar znatno premoker, na vzhodu malo manj, precej bolj pa v zahodnem delu Slovenije. Na Kredarici je padlo več kot 200 milimetrov padavin, povprečje za december pa je okoli 140 milimetrov. Tam gori je v tem letnem času dovolj hladno, da sneži, pa čeprav je tudi kdaj deževalo vmes. Nižje je sneg potegnil krajšo, saj je v začetku meseca kazalo na kar dostojno sneženo zimo na naših višjih smučiščih, pa je potem dež odplaknil te upe. A ljudje upamo. Saj bo, če ne decembra, pa januarja ali vsaj februarja. Če je vzrok, da ni snega, suha zima, nekako lahko naravni sneg nadomestimo z umetnim, če pa je vzrok, da ni snega, pretoplo vreme, smo brez moči.
Morda bi bilo pametneje upoštevati dolgoročne projekcije naših zim, ki bodo zelo verjetno vse pogosteje toplejše kot nekdaj, a kaj, ko pridejo vmes zime, ki nam z večjo količino snega spet vzbudijo upanje, da pa je vendarle škoda zavreči vse te naprave, znanje, vlaganja v smučarski turizem. Težko je biti pameten pri tem. Če bi se kdo res tako odločil in opustil kakšno smučišče, bi jih ob prvi bolj sneženi zimi moral poslušati, da je naredil neumnost. Pa čeprav bi se potem naslednjo spet boril za vsak centimeter snežne odeje. Žal smo na neki način ujetniki sistema, v katerem deluje in živi naša družba. Po zdravi pameti bi pač smučali takrat, ko bi bil sneg, kadar pa ga ne bi bilo, bi pa počeli kaj drugega.
A to v naši družbi enostavno ne gre. Nismo se sposobni hitro prilagajati in izkoristiti tistih naravnih danosti, ki jih trenutno imamo. Kljub vsemu znanju in vedenju smo precej okoreli in trdi. Najbrž v danem ekonomskem sistemu drugače res ne gre, zato je zadnji čas, da bi prešli na drugačna pravila in medsebojne dogovore.
