Saj je res lepo, kadar pozimi sije sonce, a ne imejmo prevelikih pričakovanj. Zima ni letni čas sonca in od novembra do januarja ga je bolj malo, vsaj po povprečnem številu sončnih ur, kar pa sicer ni čisto uporaben podatek, ki bi nam povedal, kolikokrat smo imeli v tem obdobju sončne dni. Kajti pozimi bi se ob enakem številu jasnih dni nabralo precej manj sončnih ur kot spomladi ali poleti, ko so dnevi neprimerno daljši. Po drugi strani pa nam zimsko sonce najbrž vseeno odtehta enako, če sije od vzhoda do zahoda le 7 ali 8 ur, kot če poleti 14.
A vendarle je jasnih dni pozimi vsekakor manj kot spomladi ali poleti. Pozimi je več megle, nizke oblačnosti in tudi vremenske fronte se pogosteje sprehodijo skozi naše kraje s svojimi debelimi oblaki. Zato je vsak sončen dan darilo, sploh če gremo s Primorskega v notranjost Slovenije. In namesto da se pritožujemo nad oblačno ali megleno sivino, bi se morali veseliti ob sončnih dneh. Saj se, najbrž, ampak tisti drugi del, ko sonca ni, spustite. Na pritoževanje mislim. Ker nič ne pomaga. Kvečjemu je tema hvaležna za začetek pogovora z neznancem. Ali pa znancem, pravzaprav. Težko bi namreč našli koga, ki se ne bi strinjal z vami, ko začnete udrihati po »tem sivem in vlažnem vremenu«. In če se kdo strinja z vami, se je dosti lažje pogovarjati, kot če se ne, ker je treba malo bolj pomisliti, da lahko zagovarjaš svoj prav in iščeš prepričljive argumente zanj.
Pa si sploh predstavljate, koliko ur sije sonce, na primer, decembra v primerjavi s poletjem? V Ljubljani 56, poleti pa večinoma več kot 260. Približno petkrat več! Kot sem rekel, primerjava ne govori sama zase. Poglejmo še količino oblačnosti. V decembru je v Ljubljani povprečno 19 oblačnih dni, poleti pa od 4 do 7. Petkrat večje število sončnih ur ni torej le zaradi daljših dni, ampak je količina oblačnosti velik dodatni dejavnik. Tudi če bi gledali kakšno drugo meteorološko postajo, bo prišli do podobnih sklepov.
