Če do Pravljične dežele Gorajte ne bi vodile oznake, bi naključni obiskovalec mislil, da se je izgubil. Naselje v vaseh ob Škofji Loki se začne redčiti, cesta se spremeni v gozdno, izza dreves se začenjajo svetiti lučke. Redarji urejajo promet in dajejo navodila obiskovalcem, kako parkirati, potem pa se svet odraslih konča. Ob vstopu v pravljično deželo, ki se razprostira na kar dveh hektarjih gozda, obnemijo vsi, ne glede na starost.

Zabava tudi za odrasle

Tako sta se med lesene hiške skupaj s tremi otroki zapodila tudi Toni in Alenka z Rodice pri Domžalah. »Prvič smo tukaj, pravljično deželo sva odkrila na internetu. Tudi zame je vzdušje pravljično,« priznava Toni. »Smrkci so vendarle risanka našega otroštva,« je svoje navdušenje nad videnim opisala Helena iz Novega mesta, ki je skupaj z dveletno nečakinjo Julijano in njeno mamo Klavdijo iz Ljubljane pravljično deželo obiskala prvič. »Za to mi je povedal brat,« pravi.

Lične lesene hiške, ki niso le za okras, pač pa se jih tako otroci kot odrasli lahko dotaknejo, raziščejo njihovo notranjost, se okoli njih podijo in jih seveda fotografirajo, so del kulise, v kateri je dvakrat na dan do 29. decembra, razen za božič, približno polurna predstava.

Deseti rojstni dan

»Letos Pravljična dežela Gorajte praznuje deset let in blesti v povsem novi postavitvi in z veliko novostmi, zato je zanimiva tudi za tiste, ki so jo že obiskali,« pravi Danica Kordež, predsednica neprofitnega društva Oddih Gorajte. »Vse se dogaja na mostovih, podestih, z novimi liki, glasbeno spremljavo, glasbenimi učinki. Barviti kostumi in dekoracija dajejo še dodaten čar simpatičnemu nastopu pravljičnih bitij. Ti pričarajo živo pravljico in pravljične energije, ki se sproščajo ob tem, človeka popeljejo v nepozabno doživetje,« opozarja.

»Najboljše se počutim, ko vidim, kakšna čustva otroci izžarevajo, ko spremljajo predstavo. Iz njih skušam izvabiti vsa. Veselje je najpomembnejše in na koncu vedno pripeljemo do tega, zadnja leta pa poskrbim za zaplet na začetku, da otrok čuti, da nekaj ni čisto v redu. Vedno izpeljemo tako, da dobro zmaga, veselje otrok pa je ob tem toliko večje,« opisuje Vid Zadnik, igralec, ki se v predstavi pojavi v kar treh vlogah – kot Hrast Modrec, Gargamel in Čarodej.

Otroci in odrasli v predstavi spremljajo, kako smrkci ukanijo Gargamela in Azraela, čarajo skupaj s čarovnikom in z njegovo pomočjo pričarajo prihod dedka Mraza. Ta jih, če starši tako želijo in za to pravočasno poskrbijo (navodila so na spletni strani pravljične dežele), lahko tudi obdaruje, zatem pa se z njim odpravijo na čajanko s pravljičnim čajem in piškoti.

»Pravljična dežela Gorajte je projekt, ki ga izpeljujemo prostovoljci prek neprofitnega društva Oddih Gorajte. Izpeljan je izključno z viri sponzorstva in donacij, stroški izpeljave projekta pa presegajo 40.000 evrov,« opozarja Kordeževa. Vstopnine za ogled dežele in predstave ni, na vhodu pa sprejemajo prostovoljne prispevke za trud več kot 80 prostovoljcev, ki so zaslužni za to, da Pravljična dežela Gorajte otroke razveseljuje že deseto leto.

Tudi v slabem vremenu

»Čeprav potekajo predstave na prostem, smo poskrbeli, da se lahko izvedejo v vsakem vremenu. V primeru padavin bo med sprehodom po pravljični deželi dobrodošel dežnik ali dežni plašč. Med pogostitvijo in obiskom dedka Mraza pa je za vse obiskovalce dovolj prostora pod streho. Otroci naj bodo vremenskim razmeram primerno oblečeni in obuti,« svetuje Kordeževa.

Zadnik se je lani poigraval s statistiko obiska. Ugotovil je, da si je predstavo in Pravljično deželo Gorajte lani ogledalo od 15.000 do 17.000 otrok oziroma skupaj z odraslimi od 25.000 do 27.000 obiskovalcev. »Letos je vreme slabše, kar se pozna pri obisku,« priznava. Kljub vsemu pa so minuli konec tedna, ko je močno deževalo, obiskovalci prihajali iz italijanske Gorice, Nove Gorice, Mokronoga, Trebnjega… »Predstava še nikoli ni odpadla, odigrali bi jo tudi za enega samega obiskovalca. Včasih pravimo, da je edini pogoj za obisk dobra volja, vendar tudi če jo pozabite doma, vam jo bomo mi priskrbeli,« še obljublja igralec.