Decembrski praznični čas je namenjen druženju ob polni mizi dobrot. Ljudje se sprostijo in brez zavor posežejo tudi po večji količini hrane, predvsem nezdrave, ki se je drugače izogibajo. V povprečju se med prazniki zredimo tudi za dva kilograma. Zato je morda pomemben razmislek o načrtovanju obrokov vnaprej, s čimer se izognemo prenajedanju.
Poslabšajo se počutje, razpoloženje in storilnost
Pred vsakim obrokom popijmo kozarec vode ali nesladkanega čaja, kar nas vsaj nekoliko nasiti in odvrne od pretiranega uživanja hrane. Ne glede na skorajda pregovorno obvezno prisotnost tradicionalnih prazničnih jedi poskrbimo, da bo jedilnik kolikor se da uravnotežen. Če pa do težav zaradi nezdravega prehranjevanja le pride oziroma jih lahko pričakujemo, potem lahko težave omilimo tako, da je naslednji obrok lahek z dovolj vlaknin in tekočine.
Nacionalni inštitut za zdravje (NIJZ) opozarja, da tako kot zaužitje ene porcije zelenjave nima pozitivnih učinkov na zdravje, tudi enkraten obilni in prehransko manj ustrezen obrok ne bo imel večjih dolgoročnih posledic za zdravje. Izjema so lahko kratkotrajne prebavne težave, kot so napenjanje, zaprtje in zgaga, ki pa običajno minejo brez večjih zapletov. Obenem se lahko poslabšajo tudi počutje, razpoloženje in storilnost.
Po praznikih na dieto
Praznično prenajedanje ima pogosto za posledico kasnejšo odločitev o hujšanju in različnih dietah. Raziskave kažejo, da nestrokovno hujšanje, enolična prehrana ali določene izključitvene diete lahko celo škodijo zdravju, zato praznike preživite z uravnoteženo prehrano in dnevno rekreacijo, da kasnejše diete ne bodo potrebne. Raziskave so pokazale, da prazniki tako močno zaznamujejo naše prehranjevanje, da med letom težje nadzorujemo telesno težo in se kljub vsemu posledično tudi zredimo. Dolgoročno to vodi v debelost, zaradi katere se lahko razvijejo nekatere kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2 ter bolezni srca in ožilja.
Če vas težave vsemu doletijo
A ker je lepo grešiti, pa četudi vsaj enkrat na leto, lahko v primeru težav pomoč najdemo v bližnji lekarni. Morda lahko poskusite tudi star recept naših babic: pitje čaja iz grenkega pelina, rmana ali tavžentrože, ki vsebuje grenčine. Te spodbujajo tvorbo želodčnih sokov in encimov ter tako spodbudijo prebavo in zmanjšajo bolečine v želodcu. Pri vetrovih in napenjanju pomagajo komarček, kumina in janež. V primeru kislega spahovanja in vračanja želodčne kisline v požiralnik, ki sta posledica povečanega izločanja želodčne kisline, si lahko pomagamo z jemanjem zdravil, ki vplivajo na želodčno kislino. Najblažja oblika teh zdravil so antacidi (rupurut, talcid, rutacid…), kombinirani pripravki magnezijevih, aluminijevih in kalcijevih soli, ki nevtralizirajo že izločeno želodčno kislino. V primeru zaprtja je treba najprej piti večje količine tekočin, da bo črevesna vsebina primerno vlažna. Pripravki, ki vsebujejo magnezijeve soli, sokovi iz suhih sliv, fig ali same suhe slive in fige pa delujejo kot blago odvajalno. Prav nič ne bo narobe, če boste po naporni noči nekaj dni vztrajali pri večji količini vlaknin, sadju, zelenjavi in različnih žit.
