Bratuškova je navedla, da je gradnja celotnega južnega dela krške obvoznice stala približno 14,5 milijona evrov, krška občina pa je pri celotni naložbi prispevala nekaj več kot tri milijone evrov oz. zagotovila je denar za ureditev pločnikov, razsvetljave in druge infrastrukture. Za danes odprti južni krak krške obvoznice pri Žadovinku so sicer odšteli 6,3 milijona evrov.
Omenjeni zadnji del naložbe je obsegal gradnjo cestišča in krožišča, gradnjo kolesarske steze in površin za pešce, večnamenske poti in servisne ceste za dostop do bližnje plinske postaje. Uredili so tudi cestno razsvetljavo, komunalne vode in krajinsko podobo.
Bratuškova je poudarila, da je krška obvoznica dokaz, da se v Ljubljani zavedajo, da Slovenija ni samo Ljubljana in da morajo za prometno infrastrukturo poskrbeti po vsej državi.
Celotno približno petkilometrsko krško obvoznico so sicer začeli graditi leta 2007. Zanjo so zagotovili približno 10 milijonov evrov evropske denarne podpore, je še dejala ministrica.
Krško obvoznico so sicer gradili po delih, celotna naložba je obsegala gradnjo savskega mostu pri hidroelektrarni Krško, severni del obvoznice ob železnici do tovarne Vipap, gradnjo dodatnega južnega oz. tretjega mosta prek Save in južnega cestnega kraka proti Žadovinku.
Krški župan Miran Stanko je krško obvoznico označil za krški projekt desetletja ali celo več zadnjih desetletij. Opozoril je, da so s končanjem celotne naložbe oz. obvoznice razbremenili krško mestno jedro in tranzitni promet, ki dnevno dosega 10.000 vozil različnih kategorij, z glavne posavske prometnice proti Celju preusmerili na novo mestno obvoznico.
Ker je navedeni gost promet dodobra poškodoval dozdajšnjo krško južno vpadnico oz. Cesto krških žrtev od osrednjega savskega mosta do nakupovalnega središča pri Žadovinku, je po končanju projekta mestne obvoznice napovedal njeno prenovo.
Nova cestna pridobitev sicer Krčanom odpira možnost nadaljnjega razvoja. »Odpira se nov list v zgodovini cestnega prometa v Krškem,« je še povzel Stanko.
