V letu in pol, odkar v občini Krško izvajajo pilotni projekt integrirane oskrbe Most, se je potrdilo dobro znano dejstvo, da število starejših, ki potrebujejo pomoč na domu, narašča. Toda namen projekta, vrednega 1,7 milijona evrov, je bistveno bolj konkreten in tudi ni namenjen samo ostarelim, ampak osebam nad 18. letom starosti, ki so bodisi zaradi bolezni, poškodb, invalidnosti bodisi zaradi starostne oslabelosti ali izgube intelektualnih sposobnosti odvisne od pomoči drugih. Je pa res, da je med njimi velika večina starejših.
Kot pravi vodja projekta Carmen Rajer, ki je tudi vodja pomoči na domu na krškem centru za socialno delo, je glavni cilj z evropskimi in državnimi sredstvi podprtega projekta vzpostaviti sistem, ki bo poskrbel za celovito in koordinirano obravnavo in oskrbo uporabnika. »V ospredju je upravičenec, strokovne službe okrog njega pa se združujemo, koordiniramo, dogovarjamo, katera bo vstopila s katero obliko pomoči. Upravičencu ni treba več hoditi od vrat do vrat, od centra za socialno delo do doma starejših in bolnišnice, po informacije o tem, kakšne pomoči mu sploh pripadajo, ampak vse to izve in dobi pri nas.«
Vse informacije in storitve na enem mestu
Tako denimo sodelujejo s patronažo, oskrbovalkami na domu in drugimi službami, čeprav niso del projekta. »Skušamo razbiti razmejitev zdravstva in sociale. Pomembno je, da je obravnava koordinirana, kakovostna, pravočasna, da pomoč steče čim hitreje,« dodaja Rajerjeva.
Prek projekta je zaposlenih petnajst dodatno usposobljenih zdravstvenih tehnikov, socialnih delavk, fizioterapevtov, kineziologov, delovnih terapevtk. »Vstop« v projekt se začne na enotni vstopni točki, kjer strokovnjakinje potencialnim uporabnikom in njihovim svojcem razložijo ves sistem. Nato opravijo obisk na domu, izjemoma gredo k upravičencu tudi v bolnišnico ali zdravilišče, če je treba že takoj začeti prilagajati domače okolje, pojasni Rajerjeva.
Na podlagi določenih kriterijev ocenijo upravičenost uporabnika do dolgotrajne oskrbe. »Ocenimo vse življenjske okoliščine, kako komunicira, ali je sposoben iti sam iz stanovanja, v trgovino, je sposoben iti sam na stranišče, se je sposoben premikati na postelji, ali potrebuje pomoč pri prehodu s postelje na voziček in podobno.« Ko osebo umestijo v posamezno kategorijo, določijo, pri katerih storitvah potrebuje pomoč in koliko ur pomoči ji pripada.
Ekipa opravi vse hkrati
Koordinatorica se z uporabnikom in svojci dogovori, na kakšen način bodo izvajali storitve in kdo od strokovnjakov bo prihajal. Tu se vloga enotne vstopne točke konča.
Nato aktivirajo enega od timov. V enoti za oskrbo je zaposlenih pet tehnikov zdravstvene nege, ki izvajajo storitve tako socialnega oskrbovalca kot storitve zdravstvene nege, denimo neakutne postopke in posege v zdravstveni negi, ki so vezani na izvajanje osnovnih dnevnih opravil za preprečevanje bolezni in krepitev zdravja. Tako ni treba, da socialna oskrbovalka opravi eno storitev zjutraj, tehnik zdravstvene nege pa pred tem ali takoj zatem, ampak tim opravi vse hkrati. Enota za ohranjanje samostojnosti pa poskrbi za psihosocialno podporo, storitve za ohranjanje ali povečanje samostojnosti, zmanjšanje potreb po pomoči drugega.
Ljudem omogočajo, da ostanejo v domačem okolju
»Na tak način smo preselili nekatere storitve iz institucij v domače okolje, k uporabnikom. S tem omogočamo ljudem, da ostanejo doma, med svojimi, kjer se tudi najbolje počutijo.« V enem letu so na enotni vstopni točki ocenili 424 oseb, trenutno pa je v različne storitve prek Mosta vključenih 126 upravičencev. Vsakih šest mesecev oziroma po potrebi upravičenca ponovno ocenijo in na novo umestijo.
Projekt bo trajal do konca leta 2020. »Upamo, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi v teh dneh šel v obravnavo in da bo kmalu tudi sprejet. Tako bi lahko iz projekta neposredno vstopili v sistemsko ureditev in nadaljevali svoje delo,« upa Rajerjeva, sicer tudi predsednica sekcije za socialno oskrbo na domu. S projektom Most tako nadgrajujejo obstoječe sistemske storitve. »Je pa naša želja še tesnejše sodelovanje med različnimi institucijami in ponudniki storitev,« dodaja Rajerjeva.
