Povodni mož. Prva slovenska balada, ki jo je napisal France Prešeren, navdih zanjo pa je dobil v Slavi vojvodine Kranjske izpod peresa kranjskega plemiča Janeza Vajkarda Valvazorja. Na zgodbo o spogledljivi Urški, ki zavrača povabila mladeničev na ples, nato pa končno zagleda pravega in ga želi omrežiti, a jo povodni mož kaznuje in odpelje v »belo Turčijo, kjer Donava v Savo se bistra izlije«, smo se spomnili z razlogom. Tudi sami smo se družili z »možem«, natančneje z »možem z dežele« (countryman), ki je imel le en cilj: ugrabitev. Ne le nas, temveč čim več zemljanov. Kot smo ugotovili po druženju, nas niti ni treba ugrabiti, saj se bomo sami pustili »ugrabiti«… Majhen športni terenec v rokavu skriva številne adute, ki so prepričali tudi zgoraj podpisanega. A pojdimo lepo po vrsti.

Za našo samozavest je poskrbel mini countryman z oznako PHEV, priključni hibrid, ki omogoča, da se približno 30 kilometrov vozimo zgolj na elektriko; tovarna sicer obljublja 57 kilometrov. Če se to komu zdi (pre)malo, pa je testno druženje dokazalo, da za večji del tedna zadostuje. Sploh če avto potrebujete zgolj za (pri)mestni prevoz do službe in nazaj. Je pa res, da ko elektrike zmanjka, sami pa se znajdete na relacijski vožnji, kjer so hitrosti višje, bencinski motor poskrbi, da vam sivijo lasje. Njegova poraba okoli osem litrov (tako je kazal računalnik) je vse prej kot majhna.

A naj vas to ne zavede. Do hitrosti 125 km/h namreč deluje električni motor, a hitreje ko vozite, manjši bo doseg, veseli pa, da med vožnjo lahko polnite baterijo. Elektromotor poganja zadnji kolesi in premore moč 65 kilovatov, njegova moč pa se sešteva z bencinskim, 100-kilovatnim, zato je uradno navedena sistemska moč 165 kilovatov (224 KM). Zmogljivosti veselijo, saj je maksimalna hitrost blizu magične dvestotice, pospešek do stotice pa zelo hitrih 6,8 sekunde. Kar veseli toliko bolj, ker je skupni pogon speljan na vsa štiri kolesa (bencinar poganja prednja). Za prenos moči skrbi 6-stopenjski samodejni menjalnik, ki deluje, kot se za avto letnika 2019 spodobi – hitro in učinkovito. Se pa težava testnega hibrida seveda pojavi, če stanujete v blokovskem naselju, še hujša pa postane, če možnosti polnjenja nimate niti v službi. Olajševalna okoliščina je zagotovo, da je na slovenskih cestah več polnilnic kot avtov, ki jih poganja elektrika, tako da sami nismo imeli težav in smo polnili na bližnji postaji trgovskega centra. Kar nam je vzelo dve uri in pol, če bi avto polnili na domači vtičnici, pa bi trajalo še dobro uro več. Se pa zmogljivejše baterije (testna premore 7,6 kWh) in večjega dosega ne bi branili. Skupni doseg je bil namreč veliko razočaranje, saj smo prevozili skromnih 350 kilometrov.

Countryman je sicer največji izmed vseh minijev, a to še zdaleč ne pomeni, da ni mini. Le njegovih dolžinskih 430 centimetrov nagovarja tudi tiste ljubitelje znamke, ki potrebujejo nekaj več prostora. Tega je namreč za par odraslih dovolj tudi na zadnji klopi, ki sicer ne ponuja prostorskega presežka, pa tudi prtljažnik z osnovnimi 405 litri (zaradi baterij 45 litrov manj kot pri običajnem bratu) je vreden svojega imena. Vožnje so bile sicer priložnost za obujanje spominov. Na leta, ko smo bili prepričani, da bo pilotiranje potniških letal naš vsakdan, a nam ni bilo usojeno. Ko namreč sedite za volanom minija, in nič drugače ni v countrymanu, je njegovo vozniško okolje približek kokpita potniškega letala. In to ne katerega koli. Številna stikala na stropu spominjajo na DC-6, ki je nebu vladal med letoma 1946 in 1958, v oči takoj pade velik, sredinsko nameščen okrogel prikazovalnik z barvnim zaslonom. Ni poceni, a je 38.300 evrov pričakovanih. Bi lahko bil cenejši? Vsekakor, a potem ne bi bil več pravi mini. Vstopnica v svet posebnežev pač nekaj stane.