Da se v Nemčiji dogaja nekaj resnega, dokazuje tudi novica, da so pri avtomobilskem velikanu Volkswagnu znižali cilje glede prodaje in dobička v letu 2020. Njihov finančnik Frank Witter je bil slikovit, rekoč, da je »najboljši del zabave že mimo«, pričakujejo deset milijard evrov manj prihodkov, čisti dobiček pa naj bi namesto do zdaj pričakovanih 30 evrov na delnico dosegel od 27 do 28 evrov. Če v teh številkah ne vidite razloga za zaskrbljenost, ste v zmoti. Tudi druga podjetja v nemškem avtomobilskem sektorju namreč (bolj ali manj glasno) napovedujejo, da jih čakajo časi, ko bo treba zategniti pas, posledično pa bo do zategovanja prišlo tudi na slovenskih tleh, saj premnoga slovenska podjetja uspešno ali neuspešno poslujejo v neposredni povezavi z (ne)uspešnostjo nemških.
Lep napovednik stanja, ki prihaja, je bil že septembrski avtomobilski salon v Frankfurtu, ki se ga je v velikem loku izognilo neverjetnih 24 znamk, število obiskovalcev pa se je ustavilo pri 560.000. Še predlani jih je bilo 250.000 več. Ali avtomobili izgubljajo na svojem imidžu? Zaposleni v Nemčiji močno upajo, da ni tako, saj industrija zaposluje kar 800.000 ljudi, dejstvo pa je, da se povprečna starost kupca avtomobila v Nemčiji dviguje in je sedaj 53 let, kar seveda ni dobro. A trditev, da njihova ljubezen do avtomobilov ni več tako močna kot pred leti, ni na mestu, saj so samo lani kupili 3,4 milijona novih avtomobilov, od katerih jih je kar 95 odstotkov poganjal motor na notranje zgorevanje, tretjina pa je bila športnih terencev. Tudi zato ne čudi, da se je ogljični odtis že drugo leto zapored dvignil, naporom industrije, da ga odločno zmanjša, navkljub.
Tudi kanclerka Angela Merkel je zaskrbljena in ni več tako prepričana o napovedih, da bo do leta 2023 kar 65 odstotkov prodanih novih vozil v Nemčiji elektrificiranih, zaveda pa se tudi, da brez močnega in uspešnega avtomobilskega sektorja ni močne in uspešne Nemčije. Da prestroge zahteve po zniževanju izpustov panogi povzročajo velike preglavice, saj zahtevajo astronomske milijardne vložke, pa se vse bolj zavedajo tudi tisti, ki so bili v zahtevah najglasnejši, saj bi lahko tovrstni vložki na eni in manjša prodaja kot posledica krize na drugi strani industriji povzročili nemalo težav, posledico pa bi nosili predvsem delavci, ki bi ostali brez (dobro plačanih) služb.
