Ko bo 1. decembra nova evropska komisija Ursule von der Leyen prevzela vajeti od ekipe Jean-Clauda Junckerja, bo Evropsko unijo dobila v boljši kondiciji, kot jo je Luksemburžan pred petimi leti prejel od Španca Joseja Manuela Barrosa. »Geopolitična komisija«, kot je svojo komisijo zaradi prednostnih nalog poimenovala von der Leynova, se bo soočala predvsem z odloženim vprašanjem iz časa Junckerjeve komisije: kako in kam naprej, Evropa? Na številnih področjih bo prvi korak za morebiti tesneje povezano Evropsko unijo odvisen prav od dobro premišljenih zakonodajnih predlogov komisije.
1. Zeleni dogovor
Von der Leynova je boj proti podnebnim spremembam in hitrejši prehod v trajnostno usmerjeno gospodarstvo postavila na vrh prioritet nove evropske komisije. Nad tako imenovanim zelenim dogovorom, načrtom za večjo uporabo zelenih tehnologij in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, bo bdel podpredsednik komisije Frans Timmermans. Cilj tega ekonomsko-zakonodajnega dogovora je, da bi Evropa postala ogljično nevtralna do leta 2050, prav zato pa namerava predlagati načrt, po katerem bi izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšali za polovico. Predstavili naj bi ga v prvih stotih dneh njene komisije. Pričakuje se, da bo z evropskim ciljem večjih investicij v zelene tehnologije v naslednjih letih mobiliziranih za okoli 1000 milijard evrov vložkov. Dejansko zeleni dogovor pomeni nadaljevanje potekajočih aktivnosti evropske komisije pri prehajanju na zelene tehnologije, poskuse zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov zaradi cestnega in tovornega prometa ter zmanjševanja negativnih posledic tudi za zdravje ljudi.
2. Demokracija in temeljne vrednote
Nova komisija se bo morala precej ukvarjati tudi s spoštovanjem demokracije in temeljnih vrednot v Evropski uniji. Potem ko sta se evropska komisija in parlament v minulih letih s Poljsko in Madžarsko znašla na nasprotnih bregovih glede razumevanja vladavine prava, je letos poleti evropska komisija uvedla nov mehanizem preverjanja spoštovanja demokracije v državah članicah. Prvič bo ta novi instrument uporabljen prihodnje leto. Komisija von der Leynove bo prvič objavila poročilo o spoštovanju demokracije in temeljnih evropskih vrednost v vseh državah članicah. V njem bodo tudi priporočila, kako morebitne pomanjkljivosti odpraviti. Ta mehanizem pa ne bo nadomestil obstoječih postopkov, ko lahko komisija, države članice ali evropski parlament sproži preverjanje spoštovanja vladavine prava pri posamezni državi članici. Velik preizkus za resnost von der Leynove, da ne bo popuščala pri spoštovanju vladavine prava, bo, kako se bo nadaljeval postopek proti Madžarski in Poljski v Svetu EU. Sočasno s preverjanji vladavine prava v članicah pa se bo nova evropska komisija ukvarjala tudi z dvoletno konferenco o prihodnosti Evrope, v okviru katere bodo tudi evropski državljani imeli možnost komisiji sporočiti, kakšno EU si želijo v prihodnje.
3. Izboljšanje socialnega položaja državljanov
Nova predsednica komisije je med svoje prednostne naloge prevzela kar nekaj elementov socialdemokratov. Eden izmed večjih izzivov za novo evropsko komisijo bo predlagati evropsko minimalno plačo, kar je bila ena izmed točk socialdemokratskega predvolilnega programa. Zakonski predlog za evropsko minimalno plačo naj bi predstavila v prvih stotih dneh svoje administracije. Glavna naloga von der Leynove na področju sociale bo tudi nadaljevanje izvajanja dogovorjenega stebra 20 socialnih pravic in načel, s katerimi je Junckerjeva komisija pred dvema letoma poskušala spodbuditi trg delovne sile. Čeprav je steber socialnih pravic že našel mesto v evropskem semestru preverjanja javnih financ in usklajenih ekonomskih politik, se ne izvaja v celoti. Večino dogovorjenih ukrepov morajo namreč uresničevati države članice. Kljub temu von der Leynova napoveduje pripravo posebnega časovnika, s pomočjo katerega naj bi prišlo do napredka izvajanja socialnih pravic. Med pomembnejšimi ukrepi, ki jih napoveduje na področju socialnih pravic, je tudi uvedba vseevropske sheme za pozavarovanje za primer brezposelnosti.
4. Položaj Evrope v svetu
Razvojna pomoč in sklepanje prostotrgovinskih sporazumov bosta ostala dva pomembna elementa projiciranja mehke moči Evrope. Obrambni steber sodelovanja držav članic se bo namreč z novimi projekti v okviru Pesca šele začel krepiti, države članice pa za zdaj v njem – kljub razmišljanjem francoskega predsednika Emmanuela Macrona o Natovi možganski smrti – ne vidijo nadomestila za severnoatlantsko zavezništvo.
Komisija bo pri sklepanju prihodnjih trgovinskih sporazumov EU morala črpati iz pomislekov civilne družbe, ki so se pokazali, ko se je sklepalo prejšnjih 72 trgovinskih sporazumov. Pri določanju svojega položaja v svetu bo morala jasneje določiti tudi odnose s svojo vzhodno soseščino (predvsem z Ukrajino in Rusijo) ter z Afriko, s katero bi sicer von der Leynova rada sklenila celovito strategijo prihodnjih odnosov.
Na jasnejšo podobo svojega odnosa z Evropsko unijo bo po nedavni zavrnitvi začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo upal tudi zahodni Balkan, za katerega bi sicer nova predsednica komisije rada obnovila evropsko perspektivo. Položaj Evrope v svetu pa bo tudi v prihodnjem mandatu komisije odvisen predvsem od tega, kako se bodo na zunanjepolitična vprašanja odzivale države članice in ali bodo uspele sprejemati odločitve o najtežjih vprašanjih.
5. Migracije, nadzor zunanjih in notranjih meja
V Evropski ljudski stranki, iz katere prihaja von der Leynova, so na nedavnem kongresu v Zagrebu svojemu članstvu zagotavljali, da nova komisija ne bo pozabila na boljše varovanje zunanjih meja Evropske unije. Varovanje državljanov ostaja visoko na agendi nove komisije. Novačenje 10.000 mejnih stražarjev Frontexa za zaščito zunanjih evropskih meja namerava pospešiti, tako da bi enote bile nared leta 2024, ne pa šele tri leta pozneje, kot so si zamislile države članice in evropski parlament. Poleg usmerjene pozornosti na nadzor zunanjih meja pa namerava von der Leynova preseči večletni tek na mestu zaradi reforme azilne in migracijske politike. Nov zakonodajni predlog azilne in migracijske zakonodaje ter spremenjena dublinska uredba naj bi luč sveta zagledale v času njene komisije.
Von der Leynova je prepričana, da morajo države na novo dogovoriti prevzemanje migracijskih bremen. Šele po dogovorjeni azilno-migracijski reformi in okrepljenem nadzoru na zunanjih evropskih mejah pa bo po njeni oceni možno v celoti povrniti delovanje schengna.
