Prvi predor pri kraju Asotthalom je bil dolg 34 metrov, drugi pri kraju Csikeria pa 21,7 metra - skozi slednjega se po navedbah madžarske policije ni uspelo prebiti nikomur. Oba predora naj bi bila izkopana nedavno.
Predora sta bila izkopana na roke, brez podpornih stebrov, in sta tako ogrožala življenje tistih, ki so ju uporabljali, je madžarsko policijo povzela francoska tiskovna agencija AFP. Še posebno skrb naj bi graditelji posvetili prikrivanju vhodov in izhodov, ki so bili zakriti z grmovjem.
Od kdo so prišli migranti, ki so jih aretirali ob odkritju predora pri Assotthalomu, policija ni navedla. Je pa sporočila, da se v zadnjem času na Madžarsko znova skuša prebiti več ljudi, ki želijo potovati naprej v bogatejše evropske države. Samo prejšnji teden so po podatkih madžarske policije prestregli več kot 600 ljudi, ki so nezakonito vstopili na madžarsko ozemlje. V istem tednu pred letom dni je bilo ujetih zgolj 80 ljudi.
Madžarska je po vrhuncu begunske krize poleti 2015, ko se je preko njenega ozemlja naprej na Zahod Evrope skušalo prebiti več sto tisoč ljudi, na meji s Srbijo in Hrvaško postavila ograjo iz bodeče žice. Prošnjo za azil lahko tisti, ki si želijo mednarodno zaščito uživati na Madžarskem, sedaj vložijo na dveh tranzitnih točkah pri mejnih prehodih Rösze in Tompa.
Begunska politika desničarsko-nacionalistične vlade Viktorja Orbana je na mednarodni ravni vedno znova tarča kritik. Organizacije za zaščito človekovih pravic ji očitajo, da oblasti na tranzitnih območjih prosilce za azil namenoma puščajo stradati. Budimpešta je zaradi tega že dobila opomin Bruslja.
Evropska komisija je poleg tega odločila, da bo Madžarsko tožila na Sodišču EU zaradi sporne zakonodaje, ki opredeljuje dejavnosti v pomoč prosilcem za azil ali za prebivališče kot kaznivo dejanje ter omejuje pravico do prošnje za azil.
