Cinkarna je dokončno rešitev za odpadke, onesnažene z naravnimi radionuklidi, našla po 24 letih. Izvozila jih je v ameriško zvezno državo Idaho, s tem pa skladiščenja teh odpadkov razbremenila Celje.
Koliko je izvoz stal, niso navedli. So pa zapisali, da bo imel projekt pozitivni učinek na izkazan poslovni rezultat za letos, in sicer v višini razlike med oblikovanimi rezervacijami in za ta namen dejansko porabljenimi sredstvi. Pozitivni učinek pred davki bo tako znašal dobre štiri milijone evrov.
Radioaktivni odpadki so v cinkarni nastajali v tehnološkem procesu pridobivanja pigmenta titanovega dioksida. V tem procesu se je na z gumo oblečenih stenah posod v letih obratovanja nabrala mineralna obloga, ki je vsebovala naravne radionuklide, so pojasnili.
Po odstranitvi opreme iz proizvodnje so v podjetju odstranili gumo, nekontaminirane kovinske dele pa prodali kot odpadno surovino. Gumo z radioaktivnimi oblogami so shranili v kovinske sode, te pa so hranili v posebej urejenem začasnem skladišču pod upravnim nadzorom Uprave RS za jedrsko varnost.
Podjetje je vrsto let iskalo možnost za odstranitev v sežigu, trajnem skladiščenju, odlaganju in v predelavi v zeleni beton. Nazadnje pa jih je izvozilo v ZDA.
"Cinkarna je z izvozom odpadkov in njihovo trajno odložitvijo uspešno zaključila dolgoletno nalogo. Odpravila je okoljsko in finančno breme in sprostila prostor za razvoj tehnoloških procesov, ki bodo njeno delovanje ohranjali za bodočnost," so zapisali v družbi.
Kot so dodali v Upravi RS za jedrsko varnost, je bilo nizko radioaktivne snovi, ki so nastali v cinkarni, neracionalno skladiščiti v centralnem skladišču za radioaktivne odpadke v Brinju pri Ljubljani, prav tako pa tudi nikjer drugje ni bilo prostora za njihovo shranjevanje ali odlaganje.
Zato se je Cinkarna Celje dogovorila s podjetjem US Ecology Idaho o prevzemu odpadnega materiala in končnega odlaganja v ZDA. V ta namen je ameriški upravni organ maja lani izdal odobritev za sprejem in odlaganje, uprava pa je avgusta lani izdala dovoljenje za izvoz teh odpadkov na osnovi evropske direktive, potem ko je pridobila vsa soglasja tranzitnih držav (Avstrije, Nemčije in Belgije) in ZDA.
