S spremembo evropske uredbe o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi je treba proizvode, ki vsebujejo en odstotek ali več delcev titanovega dioksida z aerodinamičnim premerom 10 mikrometrov, označiti z navedbo, da lahko pri uporabi nastanejo nevarne vdihljive kapljice oz. nevaren vdihljiv prah, zato se ne sme vdihavati razpršila ali meglic oz. prahu, je razvidno iz besedila uredbe.
Francoska agencija za zdravje, varnost in hrano ANSES je po navedbah Cinkarne Celje leta 2016 Evropski agenciji za kemikalije poslala predlog o razvrstitvi titanovega dioksida v skupino 1B verjetno kancerogenih snovi. Spremenjena uredba pa upošteva mnenje odbora za oceno tveganja (RAC) pri tej komisiji, naj se titanov dioksid razvrsti v skupino 2, v kateri so snovi s sumom za kancerogenost.
V Cinkarni posledic trenutno ne morejo napovedati
V celjski družbi pravijo, da se sum na kancerogenost nanaša na vdihavanje ekstremno visokih koncentracij prahu titanovega dioksida ter da dosedanje strokovne študije kažejo, da titanov dioksid ni toksičen. »V praksi razvrstitev titanovega dioksida pomeni, da se nevarnost lahko pojavi le pri dolgotrajni izpostavljenosti prahu TiO2 pri izjemno visoki koncentraciji,« so navedli.
V Cinkarni pravijo, da so takoj, ko je bila leta 2006 v monografiji Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) objavljena razvrstitev s sumom na kancerogenost titanovega dioksida, začeli izvajati »vse znane in razpoložljive ukrepe za odpravo tveganj«. V družbi dodajajo, da je sum »temeljil na osnovi študij na podganah, katerih pljuča sicer na prah reagirajo drugače kot človeška«.
Proizvodi morajo biti skladno s spremembo uredbe označeni v roku 18 mesecev. »Na žalost besedilo klasifikacije ni enoznačno, kar odpira vrata različnim interpretacijam. V praksi ni podobnega primera, na katerega bi se lahko pri izvajanju zahtev oprle zainteresirane strani v industriji TiO2. Razvrstitev dopušča več negotovosti, med drugim tudi na področju ravnanja z odpadki, ki vsebujejo TiO2. Vse morebitne posledice je zato v danem trenutku nemogoče napovedati,« so še sporočili.
Stopnja nevarnosti prahu odvisna od vrste, trajanja in izpostavljenosti
Časnik Finance je januarja poročal, da je v času sprejemanja sprememb uredbe Slovenija skupaj v Veliko Britanijo Evropski komisiji predlagala, da se označba o potencialni rakotvornosti doda le prašnim oblikam in mešanicam, ne pa tudi tekočim in trdnim mešanicam z vsebnostjo titanovega dioksida (kamor sodi večina izdelkov, na primer barve in premazi, sončne kreme, zobne paste). Predlog so obrazložili s trditvijo, da tveganje vdihavanja obstaja le pri prašnih oblikah.
Raziskovalka in znanstvena svetnica na odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan Saša Novak je takrat za Finance povedala, da so, ko je govora o titanovem dioksidu, nanodelci glavni - in morda edini - razlog za zaskrbljenost in razprave, ne pa tudi večji delci. Po njenem mnenju pa odgovor o njihovi morebitni škodljivosti najbrž sploh ne more biti enoznačen, saj ti delci v izdelkih nastopajo v različnih velikostih, oblikah, proizvajalci jim dodajajo različne prevleke, njihov učinek je odvisen tudi od načina vnosa v telo, na primer z vdihavanjem ali zaužitjem. »Nekatere vrste prahu titanovega dioksida so najbrž povsem neškodljive, druge pa lahko pomenijo tveganje,« je ocenila.
Profesorica in vodja skupine za nanobiologijo in nanotoksikologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Damjana Drobne pa je za časnik povedala, da je vsak prah za človeka sam po sebi lahko nevaren, pri čemer je stopnja nevarnosti odvisna od vrste prahu, trajanja izpostavljenosti in zmožnosti posameznika, da se zavaruje. Raziskave v evropskih projektih, kjer je Drobnetova sodelovala s svojo skupino s fakultete, pa so po njenih besedah pokazale, da je nevarnost nanodelcev titanovega dioksida bistveno manjša kot nevarnost drugih delcev in nanodelcev.
