Slovenski knjižni sejem, največje srečanje knjig, avtorjev, bralcev, založnikov in drugih ljubiteljev pisane besede, se lahko ob jubileju pohvali s približno milijon prodanimi knjigami, 1500 gosti iz sveta knjige ter 700.000 obiskovalci. Da bi se jim pridružili novi, na sejem letos vabi tudi podoba enega naših največjih razsvetljencev Valentina Vodnika, mineva namreč dvesto let od njegove smrti.
»Sejem poskuša biti aktualen in družbeno odgovoren. Zaradi razsvetljenstva, ki je temelj modernega obdobja evropske kulture, pa smo letos v goste povabili Eunic, zvezo nacionalnih kulturnih inštitutov. V fokusu torej ne bo posamezna država, ampak devet evropskih držav in njihovih kulturnih centrov,« je letošnjo usmeritev napovedal predsednik upravnega odbora sejma Zdravko Kafol.
Med tujimi pisci, ki jih bo mogoče ujeti za podpis, bodo tako med drugim avtor romana Kakor poti v megli, Španec José Morella, francoska pisateljica Véronique Olmi, katere knjiga Bakhita je nedavno izšla, svež prevod romana Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha bo predstavljala tudi Nemka Sibylle Berg. V Ljubljano se vrača Švicar Lukas Bärfuss (Koala, Hagard), prisluhniti bo mogoče tudi madžarskemu grafičnemu umetniku in ilustratorju Róbertu Farkasu.
Dobrodošlica Prekmurju
Ker obhajamo stoletnico priključitve Prekmurja matični domovini, bodo sejemski žarometi posebej močno usmerjeni tudi na Mursko Soboto, ki – z avtorji, glasbeniki in kulinariko – prav tako prihaja v goste. Vsak dan točno opoldne bo tako s Pisateljskega odra, nad katerim bedi Društvo slovenskih pisateljev, slišati prekmurščino Štefana Kardoša, Vlada Žabota, Dušana Šarotarja ali Suzane Tratnik, Feri Lainšček se bo predstavil tudi s pesniško zbirko Ljubi me, kot sonce sije, iz katere bo izbrane pesmi zapela Ditka. Omenjenim bodo družbo na odru med drugim delali pesnik Esad Babačić, Tone Partljič in Slavko Pregl. Večeri bodo še posebej poetično obarvani, napolnili jih bodo verzi Srečka Kosovela, Ade Škerl in Lucije Stupica, slednja je pravkar izdala zbirko Točke izginjanja.
Sklop Debatne kavarne prinaša vsako leto prostor za razmislek o najbolj vročih založniških temah, kamor zagotovo sodi že jutrišnji pogovor Ali čaka poučne knjige za otroke usoda dinozavrov?. V četrtek na primer sledi pogovor o pomenu domačih knjižnic, v petek bo mogoče ujeti odgovore na vprašanje, ali obstajajo primerne in neprimerne knjige, v nedeljo ne bo manjkal – precej nujen – pomenek o humorju v slovenski literaturi.
Povečanje števila nebralcev
Za nekoliko zahtevnejše občinstvo vsako leto skrbi program Založniške akademije, kjer bodo ob rezultatih nove slovenske raziskave Knjiga in bralci VI o naših bralnih navadah razmišljali domači (Andrej Blatnik, Samo Rugelj, Patricia Rupar) in tuji gostje (Adriaan van der Weel, Enrico Turrin, Jaclyn Swope). »Raziskava je pokazala, da se je v zadnjih petih letih v Sloveniji povečalo število nebralcev in da se je zmanjšalo število tistih, ki preberejo več kot deset knjig na leto. Te raziskave smo kot ena redkih socialističnih držav začeli leta 1979 in tragično je, da je letos število nebralcev enako kot tisto iz prve raziskave. To pomeni, da smo petdeset let kulturne in izobraževalne politike vrgli stran,« je bil kritičen kurator tega programskega sklopa Miha Kovač.
Če smo bili leta 1979 po številu nebralcev izenačeni z Norveško, je pri njih nebralcev danes le še 10 odstotkov, v Sloveniji pa je takih 50 odstotkov. »Nazadovanje branja knjig in resnih časopisnih vsebin torej ni nekaj, kar bi bilo v digitalni dobi neizogibno, temveč je to slovenski problem,« je opozoril Kovač, sicer vesel nedavnega znižanja davka na knjigo. Letošnja poslanica Slovenskega knjižnega sejma tako ni posvečena politikom, temveč bralcem in kupcem knjig: »Branje je individualna dejavnost. In konkretna. Naj šibka polovica Slovencev, ki bere, postane močna večina!«
