Lucija Stupica, pesnica: V migraciji je dom spomin
Lucija Stupica (1971) je nase opozorila že leta 2000, ko je za zbirko Čelo na soncu prejela nagrado za najboljši prvenec. Naslednji pesniški knjigi Vetrolov ter Otok, mesto in drugi pa sta ji prinesli še nemško nagrado Huberta Burde in švedsko Klaasa de Vylderja za priseljene avtorje, zdaj namreč že vrsto let živi v Stockholmu.
»Privilegij je, da se ne bi počutila stigmatizirano, če se ne bi odločila za materinstvo. Oziroma da sem se za materinstvo lahko odločila v poznejših letih, četudi mi je del okolice zaradi tega pripisoval boemstvo. Vse to so že spremenjene družbene okoliščine v primerjavi z mojimi prednicami,« pravi Lucija Stupica. (Foto: HCE)
Po dobrem desetletju je pred bralci spet njena nova zbirka Točke izginjanja. »Mojo selitev na Švedsko je pred leti povzročila ljubezen, prostovoljni eksi...
S slovesno prireditvijo bodo nocoj v Cankarjevem domu odprli 35. slovenski knjižni sejem, ki se tokrat ne osredotoča na posamezno državo, temveč je v...
Ilustratorka in oblikovalka Hana Stupica je predstavnica tretje generacije umetniške družine Stupica: njena babica Marlenka je zaznamovala slovensko...
