V Sloveniji izide na leto okoli 5000 knjig, zanje pa pogosto slišimo, da so predrage ali nezanimive. Ali jih torej izdamo preveč, je bilo osrednje vprašanje pogovora, ki ga je v sklopu Pisateljskega odra organiziral tretji program Radia Slovenija Ars.
»V devetdesetih smo res izdali le okoli 2000 knjig na leto, danes pa je ta številka precej višja, a založniški trg se je pač spremenil. Zdaj imamo skoraj 1200 založnikov, ki izdajo le eno ali dve knjigi na leto, in če temu prištejemo še učbenike, že to nanese okoli 2000 naslovov. Knjig ni preveč, imamo pa potrebo po večjem številu bolj dostopnih knjig s kakovostno vsebino,« meni založnik Samo Rugelj. Andrej Blatnik je spomnil, da včasih na lestvicah najbolje prodajanih knjig ni bilo slovenskih naslovov, če ni šlo za obvezno branje, v zadnjih letih pa so se tam znašli roman Mojce Širok, Tadeja Goloba in Bronje Žakelj: »A čeprav gre za uspešnice, bi avtorjem komaj prinesle polovico povprečne slovenske plače. Če bi torej hoteli preživeti, bi morali napisati dve in pol uspešnici na leto, slabše prodajani pesniki in pisci humanistike pa še mnogo več.«
Kaj se je zgodilo, da je število bralcev še vedno enako kot pred štiridesetimi leti? »Gre za to, kaj se ni zgodilo – nič se ni zgodilo, kulturna politika ni naredila nič. Ni prav, da je založniška in knjigotrška panoga prepuščena ekonomskim kriterijem,« je ob tem dodala še predsednica Društva slovenskih založnikovNataša Detič, ki je opozorila, da se je v zadnjih letih sicer zmanjšalo število izdanih knjig pri kakovostnih založbah, ni pa prav zelo upadlo število nekakovostnih in komercialnih izdaj. Njenemu pozivu k nacionalni kampanji ozaveščanja o pomenu branja se je pridružil tudi Miha Kovač: »Zgolj knjižnična izposoja, ki pri nas odlično deluje, očitno ni dovolj učinkovita, če nam število bralcev pada oziroma je na isti ravni kot pred štirimi desetletji.«
Britanski trendi zaznamujejo vse
Da niti dva knjižna trga nista enaka, je na predavanju v sklopu Založniške akademije poudarila Jaclyn Swope iz Nielsen Book, kjer opravljajo raziskave o prodaji knjig, ki založnikom in knjigarnarjem lahko pomagajo pri načrtovanju poslovanja. »A na večini trgov močno prednjačita prodaja neleposlovnih in otroških knjig. Pri prodaji fikcije izstopa Italija, kjer je delež leposlovja kar 34-odstoten, že v Veliki Britaniji in Španiji, ki sodita med najuspešnejše trge, znaša 28 odstotkov,« je povedala.
Nekateri trendi so sicer globalni, predvsem britanske smernice pa zaznamujejo ves svet. »V neleposlovju povsod prevladuje prodaja knjig na temo ekologije in okolja ter osebnostne rasti, odlično gre tudi vegetarijanskim kuharicam. Lokalno so uspešne predvsem zgodovinske knjige in biografije, a avtobiografija Michelle Obama in poljudnoznanstvene knjige zgodovinarja Yuvala Noaha Hararija se po vsem svetu še vedno zelo dobro prodajajo.« Leto 2018 so močno zaznamovale navdihujoče antologije, kot je delo Zgodbe za lahko noč za uporniške punce. Prav otroško leposlovje je bilo v Veliki Britaniji lani med prodajno najbolj uspešnimi tiskanimi knjigami, kriminalke in trilerji pa so zavzeli britanske e-knjige in zvočne knjige.
E-navade ob branju s papirja
Izčrpen je bil tudi nastop nizozemskega strokovnjaka Adriaana van der Weela, ki je govoril o usodi branja v 21. stoletju in se tozadevno lotil primerjave med branjem s papirja in z zaslona. Raziskave namreč dokazujejo, da v povprečju tekste razumemo bolje, če jih beremo s papirja, »bolj kot so zahtevni, večja je razlika v razumevanju«. Kot je povedal, so se negativni učinki branja z zaslona z leti povečali, mladi so torej pred dvajsetimi leti z zaslonov brali bolj resno kot danes.
Poleg tega pa smo začeli e-navade prevzemati tudi pri branju s papirja, saj besedila vse bolj preletavamo in jih beremo fragmentirano namesto poglobljeno, manj kognitivne potrpežljivosti smo pripravljeni vložiti, da pridemo do pravih informacij. »Tudi zaslonske navade učencev, dijakov in študentov negativno vplivajo na potrebe po globljem razumevanju besedil, digitalno okolje zato morda ni vedno najbolj primerno za poglobljeno učenje in razumevanje,« je sklenil van der Weel. Dodal je še, da zasloni nikakor niso sovražniki, a bo treba vlogo književnega branja v digitalnem okolju še previdno osmišljevati.
