Z jutranjim vlakom ob 5.38 iz Novega mesta do Ljubljane prispete v uri in 34 minutah. V večini drugih primerov za to pot potrebujete skoraj dve uri. Če pa bi želeli priti z vlakom iz Novega mesta v denimo 38 kilometrov oddaljeno Krško, bi v najboljšem primeru potrebovali uro in 25 minut, s prestopoma v Trebnjem in Sevnici. Z avtomobilom v Krško prispete po avtocesti v slabe pol ure. Podobno je drugod po Sloveniji, po cesti je čas potovanja bistveno krajši kot po železnici. Stanovanjske soseske in poslovne cone nastajajo ob avtocestnih križih, posledično so avtoceste zaradi dnevnih migracij preobremenjene.
Potrebujemo nove trase železniških prog
Ker je prav osebni cestni promet glavni vir toplogrednih plinov, ga je treba korenito zmanjšati, če želimo do leta 2050 doseči ničelno stopnjo emisij toplogrednih plinov, kot jo opredeljuje predlog podnebnega zakona, poudarja Izidor Jerala, podsekretar za prostorsko načrtovanje pri Mestni občini Novo mesto. Alternative so v novih trasah železniških prog, sedanje namreč ne sledijo trenutnemu zemljevidu gostote delovnih mest in prebivalstva.
Prav to bodo osrednje teme današnjega urbanega foruma, ki ga dvakrat na leto pripravljata ministrstvo za okolje in prostor ter Združenje mestnih občin Slovenije. Tokratna gostiteljica bo Mestna občina Novo mesto.
Ravno oddaljenost delovnega mesta in kraja bivanja generira največ osebnega cestnega prometa. »Poiskati moramo okolju prijaznejše načine potovanj. Železniški promet, povezan z drugimi oblikami trajnostne mobilnosti, lahko to omogoči. Pri tem je seveda nujna dobra povezanost med mesti in z zaledjem,« dodaja Jerala.
Konkretno vprašanje, ki si ga postavljajo v Novem mestu, je, kdaj bodo do Ljubljane prišli v eni uri. Dolenjci si prizadevajo tudi za revitalizacijo železniške povezave proti Metliki in Zagrebu, za kar so občine ob trasi že podpisale pogodbo o medsebojnem sodelovanju, glede na gostoto delovnih mest in prebivalstva pa je smiselna tudi vzpostavitev proge na že omenjeni relaciji proti Krškem, meni župan Gregor Macedoni. Železnica je v Novo mesto prišla leta 1894, v Belo krajino 20 let kasneje. A kot je že večkrat dejal Macedoni, je Novo mesto tedaj štelo manj kot 2000 prebivalcev, danes jih šteje dvanajstkrat več, pa se potovalni časi kot tudi infrastruktura niso bistveno spremenili.
»Glavne železniške povezave v Sloveniji ne tečejo v koridorjih glavnega avtocestnega križa, razen morda proti Primorski in Gorenjski. Proti Mariboru tečejo povsem zunaj koridorja, na Dolenjsko pa sploh ne zaidejo. Glavna železniška proga proti Zagrebu teče skozi Laško in Sevnico. To pomeni, da glavne železniške proge ne 'pobirajo' območij, kjer živi največ ljudi in kjer je največ delovnih mest,« opozarja Jerala, ki je tudi predstavnik občine v strokovni komisiji za projekte celostnih teritoriralnih naložb pri združenju mestnih občin.
