Duhovnik, gospodarstvenik, mecen, čebelar – vse to in še več je bil v 18. stoletju Peter Pavel Glavar iz Komende, ki je zadnji dve desetletji življenja preživel na posestvu Lanšprež, danes v občini Mirna tik ob meji s trebanjsko občino. Leta 1766 ga je kupil od rodbine Auersperg. Nekaj dni pred smrtjo leta 1784 je v oporoki gospostvo zapisal revnim bolnikom. Danes je posestvo nedaleč od zaporov na Dobu v lasti pravosodnega ministrstva in služi urjenju pravosodnih policistov. Na njem so poleg delno ohranjene in obnovljene kapele, v kateri je Glavar tudi pokopan, zanjo pa skrbi trebanjsko čebelarsko društvo, še kamnit kozolec in nekaj gospodarskih poslopij.
Ljudi učil kmetijstva
Glavar je zaslužen za mnogokatera znanja iz kmetijstva, ki jih je »razdajal« med okoliško prebivalstvo. Ljudi je učil, kako rediti živino, obdelovati zemljo, da bo bolje rodila, pridelovati vino in med. Velja za pisca prve slovenske strokovne knjige o čebelarstvu, na Lanšprežu je ustanovil tudi prvo čebelarsko šolo v Sloveniji in prvo vaško zadrugo. Da bi obudili Glavarjev pomen in se mu na neki način »oddolžili«, se je v občinah Mirna, Trebnje in na Čebelarski zvezi Slovenije rodila ideja o parku medovitih rastlin in banki semen teh rastlin. Tako so te dni pismo o nameri podpisali obe občini, čebelarska zveza, Čebelarsko društvo Trebnje ter šola Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma.
»Danes ponovno pišemo del zgodovine čebelarstva,« je dejal Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Po njegovih besedah je ideja edinstvena ne le v Sloveniji, ampak tudi v svetu. »Ljudje se vse bolj zavedajo pomena sajenja medovitih rastlin tako za čebele kot druge opraševalce. Ker pa so čebele in kmetijstvo tesno povezani in drug brez drugega ne morejo, je prav, da pri projektu sodeluje tudi kmetijska šola. Kajti če želimo, da bo projekt res zaživel, moramo v šolah najprej usposobiti ljudi za razmnoževanje medovitih rastlin.«
Kot je dejal, je čebelarska zveza že pred leti v svoj program zapisala cilj, da bi vsak Slovenec v življenju posadil vsaj eno medovito rastlino. »Toda marsikdaj se zgodi, da jih ljudje ne morejo dobiti. Na Lanšprežu pa jih bodo lahko kupili.«
Uspešna okoljska in gospodarska zgodba
Že pred leti, še v času »skupne« občine, so si v Trebnjem prizadevali, da bi območje Lanšpreža prešlo na občino, prav z namenom ureditve območja v povezavi s čebelarstvom. A pri pristojnih v državi ni bilo posluha. »V zadnjih letih so okoliščine bistveno boljše,« dodaja trebanjski župan Alojzij Kastelic, ki meni, da bi lahko območje v polnosti zaživelo v petih letih. A Noč je bolj optimističen. Prepričan je, da mora projekt zaživeti v dveh do treh letih. »Prvi del je park medovitih rastlin, drugi pa gospodarska dejavnost, ki mora živeti. Tako moramo del projekta nameniti trgu, turizmu, da bodo ljudje lahko spoznali medovite rastline, kako in kje jih lahko sadimo in podobno. Verjamem, da je to lahko uspešna gospodarska in okoljska zgodba.«
Po besedah župana Mirne Dušana Skerbiša gre za 36 hektarjev veliko posest v lasti pravosodnega ministrstva, a verjame, da bo ministrstvo dalo zeleno luč. Skozi projekt se bo pokazalo, kolikšen del območja bi potrebovali, šele nato ga bodo lahko ovrednotili. Še letos si želijo doseči dogovor z ministrstvom za pravosodje, v prihodnjem letu pa pripraviti projekt in se prijaviti na morebitne razpise.
