Belokranjski kmetje so se že pred več kot stoletjem zavedali priložnosti, ki jih ponuja zadružništvo. Tako je pred natanko 110 leti nastala vinarska zadruga Metlika, katere glavni namen je bil zaščita in razvoj vinogradništva ter skrb za prodajo belokrajskih vin. Podobno poslanstvo Kmetijska zadruga (KZ) Metlika opravlja še danes, pravi direktorica Tatjana Malešič.

V metliški zadrugi danes delujejo programi vino, meso, trgovina in oskrba gostinstva. »Dejansko ni kotička v državi, kamor ne bi segli z našimi vini, kar je za zadrugo iz Bele krajine izjemnega pomena in velik uspeh,« pravi Malešičeva. Zadruga danes zaposluje 237 ljudi in združuje 110 članov ter več kot sto kooperantov s področja vinogradištva. Na leto ustvari okoli 62 milijonov evrov prometa.

V 50. letih zgradili velikansko podzemno klet

S svojo prvo zadružno vinsko kletjo, zgrajeno leta 1929, je metliška zadruga odigrala pomembno vlogo pri razvoju belokranjskega vinogradništva in vinarstva. Odkupovala je grozdje iz celotne Bele krajine. Tik pred koncem druge svetovne vojne so oblasti ustanovile nabavno-prodajno zadrugo, katere pravna naslednica je današnja kmetijska zadruga. V naslednjih letih so se vanjo združile vse manjše zadruge, ni pa imela pod svojim okriljem vinske kleti, ta je delovala v zasebni kleti. Novo podzemno vinsko klet so v Metliki gradili od leta 1952 do 1958. Upravljalo jo je podjetje Slovenijavino iz Brežic, a je slabo gospodarilo. Leta 1966 je klet prevzela KZ Metlika, že naslednje leto zgradila prvo polnilnico, leto kasneje pa uvedla blagovno znamko »metliška črnina«.

Metliška vinska klet je vse prej kot vsakdanja. V obliki predora je v celoti zgrajena pod zemljo, z idealno vlago in stalno temperaturo 12 do 13 stopinj Celzija. Na dolgem podzemnem hodniku se odpre pogled na nepregledno vrsto velikanskih lesenih sodov s kapaciteto 3000 in 10.000 litrov na eni ter nerjaveče sode na drugi strani. »Leseni sodi so naš stik s tradicijo, v njih zorimo metliško črnino, modro frankinjo in podobna vina. S tem vino pridobi senzorične lastnosti, ki jih v modernih nerjavečih sodih ne bi,« pripoveduje enolog vinske kleti Jure Štalcar.

Iz metliške kleti prvi rose, prvo ledeno vino…

S kapaciteto tri milijone litrov je 108 metrov dolga zadružna klet največja vinska klet v Beli krajini. Letno pridelajo okoli pol milijona litrov vina. Dobro polovico grozdja odkupijo od kooperantov, ostalo pridelajo v lastnih vinogradih na okoliških gričih. Po Štalcarjevih besedah poleg najbolj znanih metliške črnine in belokranjca pridelujejo vse stile vin, od različnih penin, proizvedenih po klasični metodi, do cele palete belih in rdečih vin, zelo cenjena so belokranjska predikatna vina. Klet se ponaša tudi s številnimi najvišjimi priznanji na domačih in tujih prestižnih ocenjevanjih vin.

Skozi stoletje je nemalokdaj orala ledino v Sloveniji in tudi širše. Tako so pod vodstvom priznanega enologa in tedanjega vodje kleti dr. Julija Nemaniča leta 1981 pridelali prvi rose v Sloveniji, pet let kasneje pa prvo ledeno vino iz laškega rizlinga v nekdanji Jugoslaviji. Sledili so še mnogi dosežki, med drugim je leta 2000 klet pridelala svoje prvo peneče vino, metliško penino, po klasični šampanjski metodi.

Med pomembnejšimi prelomnicami izpostavljajo tudi zaščito PTP za metliško črnino in belokranjca, ki sta jo vini pridobili leta 2008, v zadnjih letih pa se lahko klet pohvali tudi s svojim prvim destilatom, starim vinjakom. Letošnjo visoko obletnico so »nadgradili« z novo linijo premium vin, ki so jo poimenovali kar 1909, s čimer so se želeli pokloniti stoletnemu trdemu delu belokranjskih vinogradnikov. Prvi iz linije 1909 je chardonnay prestige, ki je eno leto zorel na drožeh v barik sodčkih. »Gre za bogato, elegantno vino na 'dolge proge',« doda Štalcar.