»Ne bom pozabil svojega prvega trka v avtomobil, v katerem sta bila dva, nesreč, silhuet, ki so v temi stopile na tire, v črno oblečene ženske, ki je le počepnila. Pa tovornjaka, v katerega sem treščil in imel srečo, da je bil v cisterni beton in ne bencin. In ne bom pozabil dečka, ki se je na otroškem kolesu pod zapornicami zapeljal pred moj vlak. Dečka, ki je bil takrat star približno toliko kot moja sinova…«
Tako je govoril upokojeni strojevodja in dodal: »Težko je obujati te spomine, vendar je prav, da ljudje izvedo, kako je nam v mašini, kako malo lahko naredimo, ko na prehod ceste z železnico zapelje tovornjak, ko nekdo skoči pred kolesa.«
Nesreče na nivojskih prehodih ali ob prečkanjih tirov zunaj prehodov so izjemno tragične in odmevne, predvsem zaradi grozljivih posledic. V zgodovini Slovenskih železnic pa so redki meseci tako črni, kot je letošnji november. Dva mrtva in en trk v avtomobil, minuli ponedeljek, 25. novembra, pa je pri železniškem postajališču Ljubljana Tivoli vlak povozil oziroma oplazil še enega moškega, ki je stal preblizu proge. Občani so ga potem našli v bližini, po prvih podatkih njegovo življenje ni ogroženo.
Črni november
Devetnajstega novembra je tovorni vlak med prehodom proge med Vilharjevo in Masarykovo cesto zbil 19-letnika, 13. novembra zvečer je na prehodu čez železnico na Gornjem Brezovem vlak trčil v osebno vozilo, ki naj bi, kot so zapisali sevniški gasilci, »zapeljal z zavarovanega prehoda ceste čez železniško progo in obstal na tirih«.
Najbolj tragična nesreča pa se je 10. novembra pripetila v Ljubljani ob Goriški cesti na progi Ljubljana–Jesenice. Petnajstletni fant na kolesu se je v bližini Športnega parka Ljubljana – ŽAK peljal po ulici in potem zapeljal levo na prehod za pešce in kolesarje, zavarovan s svetlobnimi in zvočnimi znaki. Po neuradnih podatkih so policisti na kraju nesreče našli telefon in slušalke, tako da je mogoče, da zaradi poslušanja glasbe ni slišal zvoncev in opozoril vlaka, ki je prihajal iz iste smeri kot on, očitno pa ni opazil niti svetlobnih signalov. Ali je umrl zaradi slušalk, ker je glasba preglasila vlak? Prehod je zavarovan, ga pa bodo, kot so nam sporočili iz Slovenskih železnic, zaradi črne statistike (5 mrtvih v zadnjih 5 letih) še letos dodatno zavarovali s polzapornicami in postavili usmerjevalno ograjo, ki bo preprečevala, da bi pešci prečkali železniško progo mimo za to namenjenega prostora. Projekt naj bi bil končan do 22. decembra, načrtujejo tudi gradnjo podhoda. Za 15-letnika žal prepozno…
Nevarno križišče na Rudniku
Letošnje nesreče na prehodih čez progo so se začele že 4. januarja, ko je voznik visoke starosti na zavarovanem železniškem prehodu na Zaloški cesti v Ljubljani z osebnim vozilom prebil zapornice in trčil v vlak. Voznik ni utrpel poškodb. 22. januarja dopoldne je pri Brezovici vlak do smrti povozil žensko, ki je prečkala tire. Februarja letos je brez posledic trčenje z vlakom preživel 37-letnik, ki je zapeljal pred vlak (prehod, zavarovan s CPS – cestnoprometno signalizacijo, andrejev križ). Marec in april sta bila mirna, 25. maja pa je med železniškima postajama Ljubljana Rakovnik in Škofljica v križišču pri avtocestnem priključku Ljubljana jug tovornjak zaradi zastoja obstal na železniški progi, ko so se polzapornice že spuščale. V nesreči so bili lažje poškodovani voznik tovornjaka, strojevodja in trije potniki, vse naokoli pa je ležal raztresen tovor, rumene banane. Druga nesreča na tem prehodu se je pripetila 25. julija, vlak pa je trčil v tovornjak, ki je zaradi zastojev ustavil in ostal s priklopnikom na progi. Razlika je bila v tem, da je tokrat tovornjak vozil iz južne smeri in ne iz severne, namesto banan je tokrat ob progi ležalo meso, v nesreči pa sta bila lažje poškodovana strojevodja in en potnik. To križišče je zaradi specifične ureditve in zastojev izjemno nevarno in na njem večkrat prihaja do podobnih situacij. Julij je bil usoden tudi za mlajšo žensko, ki je prečkala prehod pri spuščenih zapornicah, na ušesih pa naj bi po pričevanju nekaterih prič tudi ona imela slušalke.
Brez poškodb jo je odnesel voznik, ki je 12. avgusta na železniškem prehodu (CPS) v naselju Stranje v občini Šmarje pri Jelšah trčil v vlak, vlak pa je na progi med Duplico in Kamnikom oplazil mladoletno dekle in jo huje ranil, ko se je skupina mladih preveč približala tirom.
Septembra je spet počilo na Dolenjski progi, in sicer na Lavrici (CPS), vlak je trčil v zadnji del tovornjaka, iz povsem zmaličenega vozila pa je voznik splezal le z nekaj praskami. Oktobra je vlak trčil v osebno vozilo pri Domžalah (CPS), dve osebi sta bili huje ranjeni.
Ko ne moreš storiti ničesar
Prispevek smo začeli s pripovedjo strojevodje o tegobah tega poklica. Pravi, da ko vidiš pred seboj avtomobil, tovornjak, človeka, ne moreš storiti ničesar. Najprej gre za odločitev strojevodje, ali je treba zavirati ali ne, saj ne more voziti kot previden in predvidljiv voznik, ki kljub prednosti ob vsaki morebitni grožnji ob cesti zmanjša hitrost, ampak je nad njim ves čas vozni red. Lahko le trobi. Pot ustavljanja pri polnem zaviranju je odvisna od hitrosti vlaka in tipa zavor ter od tega, ali je vlak polno obremenjen (krajša pot) ali ne. Nagibni vlak pendolino, ki ima magnetne zavore, ima pri hitrosti okoli 100 kilometrov na uro zavorno pot dolgo okoli 300 metrov, druge kompozicije s klasičnimi zavorami pa se ne ustavijo prej kot po 500 in več metrih. Za večjo varnost so SŽ že pred časom uvedle stalno prižgane luči in zvočno opozarjanje pred nivojskimi prehodi ter potencialno problematičnimi točkami, čeprav se morda prebivalci ob progi pritožujejo.
»Vsak nesrečo dojame drugače. Nekateri o njih ne govorijo, mnogi pa smo te nesreče premlevali v krogu sodelavcev. Kot mladega strojevodjo so te starejši kolegi tolažili s pripovedmi o svojih nesrečah in doživljanjih in tudi s tem, da ne veš, koliko si jih s trobljenjem in opozarjanjem pravzaprav rešil. Sto, dvesto? V nekdanji Jugoslaviji je bil strojevodja, ki je po nesreči ustavil, deležen očitkov zaradi zamude. Takrat je to sodilo v delokrog službe in je bilo skoraj nečastno, če si odšel na bolniško,« je pripovedoval upokojeni strojevodja.
Dva travmatična dogodka na dan
Kot je povedal dr. Zdravko Lavrič, so leta 2016 v Slovenskih železnicah začeli projekt usposabljanja prostovoljcev, ki svojim sodelavcem ponudijo psihološko podporo v primeru izrednega dogodka, to je nesreče oziroma resne nesreče in incidentov. Skupina trenutno šteje 35 aktivnih članov, ob vsakem izrednem dogodku pa pokličejo najbližjega, ki odhiti na kraj nesreče. Pomembno je, da za tem projektom in pomočjo delavcem, ki to doživijo, stojijo delodajalec in socialni partnerji. V Sloveniji se vsako leto zgodi od 30 do 40 nesreč in hudih nesreč ter od 700 do 800 incidentov, tem številkam pa je treba prišteti še od 20 do 30 samomorov oziroma poskusov samomora, kar pomeni povprečno vsaj dva travmatična dogodka na dan na slovenskih progah.
Naš sogovornik nadaljuje: »Kaj je bilo z mojim fantkom? Zapeljal je pred vlak, neznana sila pa ga je vrgla ven. Takoj po nesreči sem izvedel le to, da je preživel. Nekaj let pozneje mi je prijatelj rekel, da ga je srečal. 'Je super, samo matematika mu ne gre. Pa ne zaradi vajinega srečanja.'«
______________
Največ nesreč pri andrejevem križu
Od leta 1995 do danes (statistika do 25. novembra 2019) je bilo na prehodih 819 nesreč, ki so zahtevale 176 žrtev in 370 ranjenih. Letos je bilo 14 nesreč, ki so zahtevale dve življenji in 14 ranjenih. Največ nesreč se je zgodilo na prehodih s prometnim znakom (andrejev križ). Od leta 1995 kar 612, 199 nesreč je bilo na križanjih z zapornicami in 39 z lučmi. Letos je bilo nesreč na prehodih, zavarovanih z zapornicami, šest, dve na prehodih z lučmi, ena na prehodu za pešce in pet na prehodih s CPZ. V tej črni statistiki niso zajeti podatki o povoženjih zunaj nivojskih prehodov, ki so lahko posledica neprevidnosti in tudi samomorov.
