Kot je poudaril Mihelič Syed, je njihov namen pojasniti, »da v SMG ni nič tako narobe, da delajo dobro in da ohranjajo mednarodno podobo, da preizkušajo modele, ki večinoma prinašajo izvrstne rezultate, da so številke njihovih rezultatov stabilne in da še nikoli ni v tako kratkem času toliko njihovih igralcev in predstav prejelo toliko priznanj, kot v zadnjih petih ali šestih letih«.
Vzvod za članek Drama v teatru, objavljen v Delu, je bilo lansko in predlansko kritično mnenje ministrstva za kulturo, ki je šele letos prišlo v javnost. V njem je med drugim zapisano, da so v SMG »dotlej zelo raznoliko produkcijo skoraj v celoti podredili radikalnemu političnemu angažmaju«.
Kot je povedal Mihelič Syed, bi sam osebno pod rubriko aktivistično umestil le nekatere manifestacije v maju 2019 izvedenega Festivala performansa ter delavnico berlinskega Centra za politično lepoto iz marca 2018, pa še tu gre za program Nove pošte in ne njihov običajni gledališki program, pod dnevnopolitično pa morda še kakšno predstavo več.
Ko so pregledali repertoar vseh institucionalnih gledališč in izmed vseh produkcij SMG prešteli delež »problematičnih« predstav, pa so tudi ugotovili, da te v zadnjih petih letih ne predstavljajo več kot osem odstotkov vse slovenske institucionalne gledališče produkcije in ne več kot 25 odstotkov produkcije SMG. So pa, kot je opozoril, te predstave med najbolj nagrajevanimi in v mednarodnem okolju v zadnjih letih najbolj prisotnimi slovenskimi predstavami. Kot je poudaril Mihelič Syed, je tako zavrnil očitek, da je bilo njihovo sklicevanje na nekompetentnost komisije neutemeljeno.
Število obiskovalcev novih predstav padlo le za sedem odstotkov
Odgovoril je tudi na očitek, da si igralci želijo več dramskega repertoarja ter pojasnil, da ta presega polovico vsega repertoarja SMG in to kljub temu, da SMG ni bilo utemeljeno na postulatih dramskega gledališča.
Ob primerjavi števila obiskovalcev v letu 2015 in 2018 v članku je opozoril, da je prezrt podatek, da se v tem času povprečna zasedenost dvoran ni spremenila za več kot dva odstotka. Kot je pojasnil, so bile nove produkcije v letu 2018 zardi svojih scenskih posebnosti zasnovane tako, da je bile njihove kapacitete veliko manjši kot pri novih predstavah v letu 2015. Število obiskovalcev novih predstav je rahlo upadlo, a upoštevajoč kapaciteto predstav le za sedem odstotkov. Da se ta številka ne spreminja, je glede na ostrejšo profilacijo pod umetniškim vodstvom Injaca, v resnici uspeh, je poudari.
Pojasnil je tudi znesek 326.000 evrov, ki jih je ustanoviteljica nakazala SMG. Kot je povedal, so bila ta sredstva namenjena za festival Bobri, za varovanje objektov in požarno stražo, za najemnino za objekt Nove pošte ter zamenjavo stolov in talnih oblog, ne pa za program. Kar se tiče transakcije med SMG in zavodom Maska v vrednosti 76.855 evrov pa je povedal, da ne gre za transakcije zadnjih dveh let ampak za transakcije med letoma 2016 in 2019, med drugim je tu tudi strošek izplačil več kot 100 avtorskih honorarjev.
Injac naj bi bil deležen groženj
Injac je poudaril, da je prvi tujec, ki je zasedel enega od vodstvenih položajev v slovenskem gledališču od osamosvojitve dalje, ter da je groženj in napadov deležen že vse od začetka. Pisanje Dela sam razume zgolj kot nadaljevanje. Je pa ob tem izrazil skrb, da je do tega prišlo v enem od osrednjih slovenskih časnikov.
Na novinarsko vprašanje o usodi projekta Tak silen vzlet se siloma konča, ki ga je hrvaški režiser Oliver Frljić zaradi nastale situacije odločil ustaviti, je Injac povedal, da je produkcija predstave zaenkrat prekinjena, da pa jo bodo nadaljevali predvidoma prihodnje leto.
Mihelič Syedu in Injacu mandat poteče 1. aprila 2020. Konec decembra bo verjetno objavljen razpis za direktorja SMG, na katerega se bo, kot je povedal Mihelič Syed, tudi prijavil.
