Kljub trdi temi in nalivu so se nasprotniki izstopa iz EU in zagovorniki parlamentarne demokracije danes začeli že ob peti uri zjutraj zbirati pred poslopjem britanskega vrhovnega sodišča, ki stoji nasproti parlamentarne palače. Pozneje se je pojavilo tudi nekaj privržencev premierja Borisa Johnsona in zagovornikov izstopa iz Evropske unije 31. oktobra. Dobrih pet ur pozneje, malo po pol enajsti, so samo prvi slišali tisto, kar so želeli. Pravzaprav veliko več, kot so želeli, saj je bila zgodovinska razsodba vrhovnega sodišča za konservativno vlado in Johnsona veliko ostrejša, kot so pričakovali politiki, pravniki ali javnost.
»Skrajna« grožnja temeljem demokracije
Vrhovno sodišče, v katerem sedi enajst sodnikov, je soglasno razsodilo, da je bila avgustovska odločitev vlade o zaprtju parlamenta nezakonita in da ima ta odločitev, ki je vlada ni z ničimer utemeljila, »skrajni« učinek na temelje demokracije. Predsednica sodišča lady Hale je dejala, da se je »dolgotrajna (pettedenska) prekinitev parlamentarne demokracije zgodila v zelo izjemnih okoliščinah«, namreč pred brexitom, ki je predviden za zadnji dan oktobra. Parlament, zlasti spodnji dom izvoljenih predstavnikov ljudstva, pa ima po mnenju vrhovnega sodišča pravico soodločanja o tako temeljni spremembi. »Premierjev nasvet njenemu visočanstvu (kraljici), naj zapre parlament, je bil nezakonit, ničen in brez učinka. To pomeni, da je bila tudi odredba, ki je privedla do tega nasveta, nezakonita, nična in brez učinka in bi morala biti razveljavljena. Parlament ni zaprt. To je soglasna odločitev vseh enajstih sodnikov,« je dejala lady Hale.
Pravni, ustavni in politični dinamit
To je zgodovinska odločitev, ki jo razglašajo za pravni, ustavni in politični dinamit: najvišje sodišče je odločitev najvišjega političnega voditelja, ki je v času državne (brexitske) krize zaprl suvereno ustavno telo, parlament, razglasilo za nezakonito. Med vrsticami pa tudi za lažnivo, saj je sodišče dalo vedeti, da je bil namen izpeljava brexitskih načrtov, ne pa, kot je trdil Johnson, da nova vlada lažje pripravi nov zakonodajni program.
Razsodba je sprožila plaz zahtev po odstopu premierja Johnsona, ki je pred razsodbo sicer grozil, da bo v primeru poraza na sodišču spet zaprl parlament. Kaže, da se ne zgodilo ne prvo ne drugo. Johnson je povsem prezrl vse pozive k odstopu, trdil pa, da bo spoštoval razsodbo sodišča, ki jo je kritiziral. V kratki prvi izjavi v New Yorku ob robu generalne skupščine OZN je ponovil, da je najbolj pomembno izpeljati brexit 31. oktobra. Ne omenja pa zakona, ki prepoveduje nesporazumni, trdi brexit.
Njegova bojevitost je popustila, morda zaradi strahu, da bo padel s premierskega stolčka. Celo vodja brexitske stranke Nigel Farage je ocenil, da je bilo zapiranje parlamenta najslabša politična odločitev. Ker se boji, da bo ogrozila brexitski projekt, Farage zahteva odstop Johnsonovega glavnega brexitskega svetovalca in evrofoba Dominica Cummingsa, ki naj bi premierja prepričal v konfrontacijo s parlamentom.
Kaj pa zdaj?
Britanska politika je v eni od največjih kriz. Parlament spet zaseda, a kako bo to vplivalo na brexit? Vprašanj je več kot odgovorov. Ključno je, kaj bo naredila opozicija in kaj bodo naredili nasprotniki brexita med parlamentarci, s katerimi drži tudi 21 nekdanjih konservativnih poslancev, ki jih je Johnson vrgel iz stranke, ko so glasovali za predlog opozicije o onemogočanju trdega brexita. Ta je zato postal zakon. Največ je ugibanj o novih predčasnih volitvah. Te bodo kmalu, a kdaj? Politično oslabljeni Johnson bi jih rad imel pred 31. oktobrom, ker misli, da bo zmagal s solidno večino in bi potem lahko izpeljal izstop iz EU na ta zakonsko določeni datum. Malo verjetno pa je, da bo opozicija sprejela volitve pred 31. oktobrom oziroma pred novo odložitvijo brexita, ki jo morala Johnsonova vlada po omenjenem sprejetem zakonu zahtevati, če do 19. oktobra z EU ne sklene novega brexitskega sporazuma. Ta se trenutno zdi znanstvena fantastika, ki jo prodaja Johnson, EU pa zanika.
Govori se sicer o še treh opcijah. Nasprotniki trdega in vsakega brexita bi lahko predlagali nov zakon, ki bi odpravil 31. oktober kot brexitski datum. Prav tako bi lahko predlagali zakon o novem referendumu. Ali pa poskusili izglasovati nezaupnico Johnsonovi vladi in sestaviti alternativno vlado. Problem pa je, da jih povezuje samo nasprotovanje trdemu brexitu, ne pa tudi katera od zgoraj omenjenih opcij.
