»To ni enostavno vprašanje,« je danes v sklepnem nagovoru dejala predsednica britanskega vrhovnega sodišča lady Hale, ko so se končala zaslišanja o kontroverzni odločitvi konservativnega premierja Borisa Johnsona, da za pet tednov zapre parlament. Čeprav so razsodbo pričakovali že danes ali jutri, je sporočila, da jo bo sodišče objavilo v začetku prihodnjega tedna. Nekateri od enajstih vrhovnih sodnikov so si med tridnevnimi zaslišanji zelo prizadevali poudariti, da njihova vloga ni razsojanje o brexitu, ampak o tem, ali je bilo zapiranje parlamenta zakonito.
Dobrega scenarija skoraj ni več
Veliko je ugibanj o tem, kaj bo sledilo odločitvi vrhovnega sodišča. Če bo razsodilo, da je vlada kršila zakon, se obeta še večji brexitski kaos. Najmanj verjetno je, da bi premier odstopil, kar bi se zgodilo v normalnih časih. Vlada je na vrhovnemu sodišču celo napovedala, da bi premier v primeru izgubljene sodbe utegnil parlament takoj po odprtju spet zapreti in s tem preprečiti vrnitev poslancev. Brexitski kaos bo samo malo manjši, če bo vrhovno sodišče razsodilo, da vlada ni kršila zakona.
Johnson vztrajno ponavlja, da bo Britanija 31. oktobra zapustila EU, tudi če ne bo sklenil novega sporazuma z EU. S tem pa v bistvu napoveduje, da bo kršil ali nekako obšel pred kratkim sprejeti zakon, po katerem mora vlada Evropsko unijo zaprositi za odložitev izstopa, če do 19. oktobra ne bo sklenila novega sporazuma. V tem primeru bi verjetno spet odločalo sodišče, ki bi Johnsona utegnilo celo poslati v zapor.
Finski predsednik: po 30. septembru »je konec«
Danes je Downing Street 10 medijem posredoval izjavo, v kateri navaja, da bo Evropski uniji uradne pisne predloge za alternativo irski varovalki predlagal, »ko bomo pripravljeni, ne pa zaradi umetnega skrajnega roka, in ko bo EU jasno pokazala, da se bo na njihovi podlagi konstruktivno zavzela za njeno iskanje«. Vlada kot umetni skrajni rok verjetno razume besede Anttija Rinneja, premierja Finske, ki trenutno predseduje EU. Ta je po srečanju s francoskim predsednikom dejal, da sta z Macronom soglašala, da ima Johnson dvanajst dni časa, da predstavi pisne predloge, torej do 30. septembra. »Potem je konec,« je dodal, saj da mora EU imeti čas za obravnavo teh predlogov.
Dodaten dokaz, da EU zmanjkuje potrpljenja, so besede njenega glavnega pogajalca za brexit Michela Barnierja, da se Britanija in EU ne bi smeli pretvarjati, da se pogajata, ker na mizi ni novih predlogov. Čeprav je do brexitskega datuma manj kot šest tednov, se vladi nikamor ne mudi. Vse verjetnejša se zdi teorija, da Johnson zavestno ustvarja še večji kaos, da bi brexit zavlekel v november in bi Britanija 31. oktobra, kot veleva sedanji zakon, zapustila EU brez sporazuma.
