Kot premierski kandidat je Boris Jonson trdil, da je verjetnost, da se zgodi nesporazumni trdi brexit, ena proti milijon. Kot premier trdi, da je njegov cilj sporazumni brexit, pa »orjaška mašinerija njegove vlade porabi 80 do 90 odstotkov delovnega časa za priprave na trdi brexit, medtem ko ne dela nič za nov sporazum«. To in veliko več je povedala dosedanja ministrica za delo in pokojnine Amber Rudd, ki je v soboto odšla po stopinjah Johnsovega mlajšega brata Joja Johnsona (oba sta na referendumu leta 2016 glasovala proti brexitu) in hkrati zapustila konservativno vlado in stranko.
Prekipelo ji je, ko je Johnson iz konservativne stranke izgnal po njenih besedah dobre zmerne konservativne poslance (teh je 21), ki so potegnili z opozicijo, ko je ta predlagala zakon o zakonskem izobčenju trdega brexita in odložitvi brexita. To premierjevo odločitev je razglasila za napad na demokracijo. »Zaradi tega kratkovidnega pokola mojih kolegov je konservativna stranka izgubila liberalne predane poslance. Ne morem podpirati tega dejanja političnega vandalizma,« je bila ogorčena Ruddova. Johnsonovi vladi se je pridružila, prepričana, da je opcijo trdega brexita ohranil le zato, da bi EU laže prepričal o novem sporazumu. Odhaja zato, ker nič več ne verjame, da je sporazumni odhod »glavni vladni cilj«. Namignila je, da Johnsonu ni mogoče zaupati.
Johnson želi trenutno izsiliti brexit, zakonsko predviden 31. oktobra, s predčasnimi volitvami 15. oktobra. Čeprav so jih poslanci zavrnili, je začel volilno kampanjo. A se mu je zataknilo že med sprehodom v mestu Morley v Yorkshiru. Johnson, ki mu nikoli ne zmanjka besed, je lahko samo jecljal, ko se je nanj zdrl mimoidoči. »Morali bi biti v Bruslju in se pogajati. Kje so pogajanja? V Morleyju v Leedsu ste, morali pa bi biti v Bruslju. Igračkate se.« Še eno neorganizirano srečanje v Morleyju je Johnsonu pokazalo, da precenjuje svojo priljubljenost. Starejši meščan mu je dejal: »Prosim, zapustite moje mesto.« »Bom, bom, zelo kmalu« je dejal Johnson. A kam bo šel?
Med navadne poslance, v Bruselj ali v zapor
Govori se, da se utegne vrniti med navadne poslance. To bi se zgodilo, če bi odstopil, da bi sprožil padec vlade in izsilil predčasne volitve. »To (odstop) ni hipoteza, o kateri sem pripravljen razmišljati,« je tako dejal Johnson. Bo Johnson spoštoval v obeh domovih parlamenta sprejet predlog zakona, ki prepoveduje trdi brexit in zahteva od vlade, da zaprosi za odložitev brexita najmanj do zadnjega januarja 2020, če do devetnajstega oktobra ne bo dosegla novega sporazuma? Da bi to postal, zakon potrebuje samo še blagoslov kraljice, ki ga ta mora dati. Pričakujejo ga jutri, ko naj bi Johnson poslancem vnovič predlagal predčasne volitve, čeprav vse opozicijske stranke pravijo, da jih nočejo, dokler trdi brexit ne bo več opcija.
Johnson je dejal, da raje mrtev obleži v jarku, kot da gre v Bruselj in EU zaprosi za odložitev brexita. Če se bo premislil, se ne bo prvič. Njegovi ministri ponavljajo, da vlada ne bo spremenila svoje brexitske politike in da bo Britanija v vsakem primeru zapustila EU 31. oktobra. Johnson naj bi bil pripravljen ignorirati nov zakon, ki to prepoveduje. Zato bi lahko premier končal celo v zaporu in postal neke vrste brexitski mučenik. To zadnje mu svetuje nekdanji vodja konservativcev in zagrizeni zagovornik brexita Iain Duncan Smith.
Sodeč po besedah Johnsonovega zunanjega ministra Dominica Raaba se vlada in njeni pravniki trenutno ukvarjajo z iskanjem morebitnih lukenj v kmalu veljavnem zakonu. »Zelo pozorno se ukvarjamo z razlagami tega zakona,« je dejal Raab in dodal, da gre za ogaben zakon, ki je oslabil vladni pogajalski položaj v Bruslju. Morda je to samo preusmerjanje pozornosti. Po eni teoriji namerava Johnson v tolikšni meri »sprovocirati EU, da bi Britanijo vrgla ven«, če bi bil prisiljen zaprositi za odložitev brexita.
