Sodnik Ian Burnett je sporočil, da so tožbo zavrnili. So pa dali sodniki dovoljenje, da se lahko vlagatelji tožbe pritožijo na vrhovno sodišče, kjer bi obravnava potekala 17. septembra.

Tožbo proti Johnsonu sta med drugim vložila aktivistka Gina Miller in nekdanji premier John Major. V tožbi so trdili, da je začasna prekinitev dela parlamenta nedovoljena politična poteza Johnsona, da bi z njo dosegel svoje načrte glede brexita.

Millerjeva je pred tem že bila uspešna na vrhovnem sodišču, ko je zahtevala od vlade, da mora dobiti odobritev parlamenta, preden sproži 50. člen lizbonskega pogodbe o izstopu Otoka iz EU. Tudi tokrat je zagotovila, da še niso obupali in da bodo nadaljevali sodno pot.

To je sicer druga neuspešna tožba glede začasne prekinitve dela britanskega parlamenta. Škotsko sodišče je v sredo razsodilo v prid odločitvi Johnsona, ko je sodnik zavrnil zahtevo, naj razsodi, da je zahteva za prekinitev dela britanskega parlamenta nezakonita.

Škotski sodnik je v obravnavi tega primera že prejšnji teden zavrnil zahtevo 75 britanskih poslancev za začasno sodno prepoved prekinitve dela britanskega parlamenta, ki jo je zahteval Johnson. Tožbo proti premierjevi odločitvi so sicer vložili še na sodišču v Belfastu.

Johnson je prejšnji teden predlagal začasno prekinitev dela britanskega parlamenta, ki ga je kraljica Elizabeta II. odobrila. Prekinitev se bo začela med 9. in 12. septembrom in končala 14. oktobra. Končala se bo le dva tedna pred predvidenim izstopom Združenega kraljestva iz unije.

Spodnji dom britanskega parlamenta je sicer v sredo potrdil, da bo moral Johnson zaprositi EU za preložitev britanskega izstopa, ki je predviden za 31. oktober, če poslanci do 19. oktobra ne bodo potrdili ločitvenega dogovora ali pa potrdili odhod Združenega kraljestva iz povezave brez dogovora.

Poleg tega so poslanci tudi zavrnili Johnsonov predlog, da bi imeli 15. oktobra v državi predčasne volitve.

To je bil močan udarec za Johnsona, ki je že svojo kampanjo med izbiranjem novega voditelja konservativcev po odstopu Therese May gradil na obljubi, da bo uresničil "voljo Britancev na referendumu", torej odpeljal Združeno kraljestvo iz EU.