Današnji parlamentarni obračun o trdem brexitu je sprožil novi konservativni premier Boris Johnson z dvema kontroverznima odločitvama. Najprej z odločitvijo, da Britanija v vsakem primeru zapusti EU 31. oktobra, z dogovorom ali brez njega. In potem z odločitvijo, da za pet tednov zapre parlament, da bi mu drastično omejil čas, v katerem bi lahko preprečil nesporazumni odhod. Tako imenovani trdi brexit. Poslanci, ki so se danes vrnili s parlamentarnih počitnic, so sinoči med deseto in enajsto uro zvečer glasovali o predlogu zakona združene opozicije, ki bi »prepovedal« trdi brexit in brexitski datum premaknil najmanj na zadnji januar 2020. V času zaključevanja redakcije je kazalo na to, da bo parlamentu uspelo blokirati trdi brexit, saj so pričakovali, da bo petnajst »upornikov« v konservativni stranki glasovalo za opozicijski zakon.
Vladne grožnje konservativnim poslancem
»Slavne« britanske parlamentarne demokracije zadnje tedne in dni ni mogoče prepoznati. Pred današnjo vrnitvijo poslancev s parlamentarnih počitnic je, na primer, prišlo na dan, da Johnsonov glavni brexitski svetovalec, zapriseženi evrofob Dominic Cummings, ki je bil strateg probrexitskega tabora pred referendumom (23. junija 2016), ne skriva tega, da nov brexitski sporazum z EU, o katerem govori Johnson, obravnava kot prevaro in fantazijo. Johnson se je prelevil iz političnega klovna v brexitskega nasilneža in začasnega diktatorja. Potem ko je agresivno ustavil triletni brexitski vrtiljak in se odločil za nedemokratično in verjetno neustavno začasno zapiranje parlamenta, je poslancem svoje konservativne stranke danes zagrozil, da se na prihodnjih volitvah ne bodo mogli vnovič potegovati za svoj sedež, če bodo glasovali za opozicijski zakon, ki bi nesporazumnni trdi brexit razglasil za nezakonit in brexitski datum odložil za najmanj tri mesece. Johnsonov minister za izvedbo brexita Michael Gove celo ni hotel potrditi, da bo vlada privolila v izglasovanje tega predloga zakona, kar bi bilo nekaj nepojmljivega za parlamentarno demokracijo. Johnson in drugi brexitarji so pred referendum govorili Britancem, da je glavni cilj odhoda iz EU povrnitev nadzora nad britanskimi zadevami z Bruslja na otoški parlament, ki mu hoče zdaj Johnson zanikati besedo pri tako pomembni odločitvi, kot je brexit. Njegova vlada je pod pritiskom desnega krila konservativcev vse podredila temu, da izsili trdi brexit 31. oktobra. S posebno spletno stranjo je zagnala oglaševalsko kampanjo za priprave na brexit, v katero bo vložila sto milijonov funtov, ki bodo velika potrata, če Britanija ne bo odšla 31. oktobra. Načrtovala naj bi vrsto »skrajnih ukrepov«, da bi ovirala parlament in izsilila brexit v noči čarovnic: med njimi je celo nov dela prost državni praznik, s katerim bi preprečila vpoklic parlamenta v času, ko bo zaprt. Johnsonova vlada grozi tudi z izrednimi volitvami 14. oktobra, bolj svojim konservativnim kot opozicijskim poslancem, ki jih že dolgo zahtevajo kot končni politični obračun o brexitu. Zakaj? Zato, da bi se nasprotniki brexita v konservativni stranki zaradi strahu, da izgubijo oblast, sinoči postavili za vlado.
Johnson izgubil večino v poslanski zbornici
Zdi se, da se ji ta taktika ni obrestovala. Prvo zasedanje poslanske zbornice po počitnicah se je začelo s prestopom enega od konservativnih poslancev k liberalnim demokratom, kar pomeni, da konservativci nimajo več niti navadne večine oziroma imajo enako število glasov kot združena opozicija. Do zdaj konservativni poslanec Phillip Lee, po poklicu zdravnik, ki je dejal, da vlada z zasledovanjem škodljivega brexita ogroža življenja in preživetje Britancev, se je presedel na opozicijske klopi, ko je Johnson nagovoril poslance, da bi jih prepričal, da mu bodo z blokiranjem trdega brexira preprečili sklenitev novega brexitskega sporazuma z EU. Pravljično je govoril o bodoči globalni Britaniji kot spodbujevalki sprememb in napredka in najboljšem kraju na svetu: za življenje, ustvarjanje družine, podjetništvo, trgovino, vlaganje. Hvalil je bodoče trgovinske odnose z ZDA in kritiziral otročji protiamerikanizem. Trdil je, da so se v zadnjih tednih povečale možnosti za nov brexitski sporazum z EU, današnji predlog zakona, ki bi blokiral trdi brexit, pa razglasil za predlog zakona o vdaji (vodji laburistične opozicije) Jeremyju Corbynu. »Dovolj je dovolj. Ta država hoče, da izpeljemo brexit in spoštujemo izid referenduma,« je zaključil Johnson.
