Najvišje škotsko sodišče je danes soglasno presodilo, da je bila odločitev britanskega premierja Borisa Johnsona o pettedenski ustavitvi dela parlamenta nezakonita in sprejeta zato, da bi onemogočil delo poslancev ter mimo njih izpeljal izstop Britanije iz Evropske unije. »To je bil nezaslišan primer jasnega nespoštovanja splošno sprejetih standardov obnašanja javnih oblasti,« je v ostrem jeziku zapisal eden od treh sodnikov, drugi pa, da »je edini sklep, ki ga je mogoče potegniti, ta, da sta britanska vlada in premier želela omejiti parlament«.
Vlada je napovedala, da se bo zoper razsodbo pritožila na vrhovno sodišče Velike Britanije, ki naj bi obe strani zaslišalo prihodnji teden. Njegova odločitev bo dokončna in vlada pravi, da jo bo spoštovala. Enotnega sodnega mnenja o zakonitosti Johnsonove poteze doslej ni bilo, saj sta najvišji sodišči Anglije in Walesa zavrnili podobni tožbi nasprotnikov brexita proti vladi s pojasnilom, da gre za politično, ne sodno zadevo.
Na škotsko sodišče se je 75 britanskih parlamentarcev, ki nasprotujejo izstopu iz EU brez dogovora, obrnilo zato, ker angleško sodišče tedaj ni zasedalo. Odločitev škotskega sodišča velja za vso Veliko Britanijo, ker vlada deluje tudi na škotskem ozemlju. Nižje sodišče na Škotskem je pred tem primer zavrnilo.
Zavajali kraljico?
Johnson je v torek poslal parlament na prisilni daljši dopust s pojasnilom, da njegova še sveža vlada pripravlja nove svežnje zakonodaje. Te bo ob ponovnem začetku zasedanja sredi oktobra v parlamentu predstavila kraljica, kot je v navadi. Kritiki pa so trdili, da je Johnson parlament zaprl samo zato, da ga utiša in mimo njega izpelje brexit 31. oktobra, z novim sporazumom z EU ali brez njega.
Sodišče je dalo prav tožnikom. Kmalu po objavi razsodbe škotskega sodišča pa se je odprlo tudi vprašanje, ali je Johnson torej zavajal kraljico Elizabeto II., ki je na podlagi vladne zahteve formalno potrdila ustavitev dela parlamenta. Če je to storil, bi moral odstopiti, je reklo več poslancev opozicije ter tudi poslanec konservativcev in nekdanji pravosodni minister Dominic Grieve.
Namestnik Corbyna za novi referendum pred volitvami
Opozicija je na podlagi današnje razsodbe zahtevala, naj parlament delo nadaljuje takoj, a je vlada to zavrnila. Ni sicer jasno, ali bi nadaljevanje dela parlamenta kaj pripomoglo k razbistritvi zmede okoli brexita. Trenutno je tako, da vlada po trditvah Johnsona poskuša doseči boljši izstopni sporazum v pogajanjih z EU. Če ji to uspe, ga mora potrditi parlament, v nasprotnem mora Johnson EU prositi za preložitev datuma brexita na konec januarja, čemur se odločno upira. Ali bi EU odobrila novo podaljšanje, ni jasno. Bržkone pa bi to storila v upanju, da bi predčasne britanske volitve, ki se napovedujejo, prinesle takšno sestavo britanskega parlamenta, ki bi izstopni sporazum potrdila.
O tem, kako naprej, se porajajo nova razhajanja tudi v strankah. Konservativci so že odslovili 21 poslancev, ki so podprli zakon proti trdemu brexitu, zdaj se javno kaže razkol med laburisti. Tom Watson, namestnik Jeremyja Corbyna, je v nasprotju s stališčem svojega šefa pozval k organizaciji novega referenduma o brexitu še pred predčasnimi volitvami, za katere se še ne ve, kdaj bodo.
