Društvo slovenskih pisateljev s festivalom Vilenica, ki se z mednarodnim komparativističnim kolokvijem začenja v torek v Ljubljani, na večdnevni literarni živež vabi že štiriintridesetič. »Privrženci književnosti in svobodne misli«, torej pisci, založniki, kulturni menedžerji in prevajalci, predvsem pa bralci, se bodo do sobote po različnih slovenskih krajih zbirali na literarnih branjih in okroglih mizah, kjer bo v fokusu najboljša srednjeevropska literatura. »Pri odločitvah o gostih nagrajencih ne sklepamo kompromisov, vedno izbiramo najboljše. Tudi zato Vilenica ni le elitni festival, temveč festival za širše občinstvo,« je 23 avtorjev iz 16 držav napovedala Lidija Dimkovska, predsednica vileniške žirije.
Razkrivanje enoumja
Največ pozornosti bo šlo prejemniku nagrade vilenica, srbskemu ustvarjalcu Draganu Velikiću. Poznamo ga po romanih Astrahan (2004), Dantejev trg (2013), Bonavia (2014), Rusko okno (2014) in Preiskovalec (2018), nedavno je izšla tudi zbirka njegovih esejev O pisateljih in mestih. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da Velikićeva dela »z grenkim humorjem reflektirajo krizne trenutke družine, razkrivajo nečloveško obliko enoumja, razgaljajo dejanski svet znotraj individualne življenjske situacije, nakazujejo kolektivnost in individualnost psihološkega doživljanja«.
Žaromete si bo z uveljavljenim srbskim pisateljem delil Esad Babačić, letošnji slovenski avtor v središču. Pesnik, za katerim je dober ducat pesniških zbirk – najnovejša je lanska Odrezani od neba –, izhaja iz čisto drugega impulza kot svetovljanska Vilenica, je ob tem na pesnikovo proletarsko in punkersko ozadje opozoril literarni kritik Igor Divjak. »Babačić urbano okolje kombinira z vzhodnjaško modrostjo, odprtostjo do mistike. Kljub lakoničnosti njegovega izraza pa ostaja izrazito družbenokritičen,« je še dodal.
Pozornost italijanski poeziji
Krovna tema letošnjega festivala je ego in fabula, kar pomeni, da bo tudi v fokusu osrednje okrogle mize srednjeevropske pobude (SEP), ki se v sredo zvečer po dolgem času ponovno iz Lipice seli v Cankarjev dom, avtobiografsko pisanje. Pisatelji bodo razmišljali, zakaj se je avtobiografska pisava razmahnila ravno v dobi virtualnosti, informacijske zasičenosti in lažnih novic. Je danes težje ustvariti literarno fikcijo in se vanjo vživeti? Je avtobiografskost simptom psihosocialnih razmer, v katerih deluje sodobni pisatelj? Je še poslednje literarno zatočišče pristnosti ali zgolj znak ustvarjalne lenobe?
Svoje mnenje bo gotovo prispeval tudi letošnji dobitnik pisateljske nagrade SEP, makedonski prozaist in pesnik Ivan Šopov; nagrada je namenjena promociji literature avtorjev do 35. leta starosti iz držav članic SEP, ki niso del Evropske unije.
