Mednarodni literarni festival Vilenica se s svojim srednjeevropskim fokusom v 35. letu ozira na svoje začetke, ko je Evropo še ločevala železna zavesa, a gleda tudi naprej. Letos pod krovno temo Evropa se širi in krči – Quo Vadis?. »Obletnica je nastopila v času, ko se družbena klima zaostruje. Po eni strani smo priča padcu številnih simbolnih in dobesednih mej, po drugi strani se mnoge meje gradijo na novo. Zgodila se nam je še epidemija koronavirusa, vprašanje Kam gremo? je torej letos posebno aktualno,« pojasnjuje vodja festivala Nana Vogrin.
Kozmos kot vrt
V nekoliko izrednih okoliščinah – predvsem po spletu – bodo nanj odgovarjali tudi letošnji vileniški gostje. Osrednje ime letošnjega festivala je velika nagrajenka Mila Haugová (1942), slovaška pesniška zvezdnica, ki pa Ljubljane žal – na Vilenici je v preteklosti že bila – ne bo obiskala. Piska, ki je odraščala v madžarsko-slovaški družini, je napisala 23 pesniških knjig; v slovenščini je doslej izšla le zbirka Alfa (2003).
Rdeča nit njene poezije je odnos med moškim in žensko, pogosto nosijo njeni verzi erotične elemente, sicer pa se tematsko posveča tudi razmerju med materjo in hčerjo... Njena poetika prehaja med refleksivno in imaginativno, intelektualno in intimno pisavo, opozarja vileniška žirija. »V njej utripa skladje kozmosa, ki ga pogosto simbolizira vrt, uteleša pa arhetipska ženska, na drugi strani pa jo pretresajo trenutki razklanosti, osamljenosti in obupa zavoljo spodkopane ureditve sveta,« so zapisali v utemeljitvi.
Kaj pa živi stik?
Slovenski avtor v fokusu je »umetniški poliglot« Vinko Möderndorfer, avtor 70 knjig proze, poezije in dramatike ter ducatov gledaliških in filmskih režij. Sicer pa sodijo med vileniške povabljence, ki jih bomo spoznavali prek spleta, še irska piska Mary Costello, Belorusinja Volha Hapeyeva in španska pesnica Elena Medel. Češko literaturo bo denimo zastopal Marek Šindelka, hrvaško Sibila Petlevski, ukrajinsko pa Miroslav Lajuk.
»Marca, ko so bili festivalski gostje že potrjeni in je program že skoraj stal, je prišla epidemija. Takrat smo vedeli le, da bomo festival v vsakem primeru izvedli, nismo pa bili prepričani, v kakšni obliki. Vileniško bistvo je vendarle vedno bil živi stik med bralcem in pisateljem, ob tem pa seveda tudi medavtorsko druženje in povezovanje s tujimi založniki in prevajalci,« pravi festivalska vodja. Porodila se jim je ideja videoportretov, s katerimi bodo ob posnetku branja v izvirnem jeziku (in dodanim slovenskim prevodom) predstavljeni vsi gostje, okrogle mize pa bodo organizirali kot spletne konference. Vsi posnetki bodo skladno s festivalskim urnikom dostopni na vileniški spletni strani, družbenih omrežjih in kanalu na youtubu.
Dogodkov v živo bo pet, v njihovem fokusu bodo slovenski avtorji; ob Möderndorferju še pesnica in prozaistka Nina Dragičević, piska poezije Kaja Teržan in tržaški velikan Marko Kravos. »Skušamo ohranjati stike s skupnostmi, s katerimi že dolgo sodelujemo. Domicil Vilenice je bil in vedno bo Kras, tako da bodo ob Ljubljani gostovali še v Sežani, Kopru, Trstu in Hrastniku,« dodaja sogovornica. Proračun festivala, ki je lani s sponzorskimi sredstvi vred znašal okrog 190.000 evrov, je letos dobrih 20.000 evrov manjši; 90.000 evrov je javnih sredstev, približno 60.000 pa evropskih.
Poklon islandski književnosti
Prvič v petintridesetih letih podelitve velike nagrade v jami Vilenica ne bo, avtorici so nagrado podelili ob obisku na Slovaškem; posnetek predaje bo skupaj z njenim filmskim portretom predvajan v soboto zvečer na prenovljenem Vrtu Lily Novy ob DSP. V soboto sicer festivalski program obljublja še (spletno) okroglo mizo Literatura med #jaztudi in koronarealnostjo: kakšna je in bo literatura 21. stoletja, na kateri bo sodelovalo več pisateljskih gostov.
Zaključna nedelja bo islandsko obarvana. Z izdajo antologije in okroglo mizo se namreč Vilenica letos poklanja sodobni islandski književnosti, ki jo bodo med drugim predstavili književni in filmski ustvarjalec Ragnar Helgi Ólafsson, romanopiska, dramatičarka in pesnica Kristín Ómarsdóttir ter ena najobetavnejših mladih islandskih avtoric Bergbóra Snæbjörnsdóttir.
