»Od petka bomo priče raziskavam in razvoju različnih vrst centrifug in novih centrifug ter vsega potrebnega za pospešeno bogatenje urana,« je iranski predsednik Hasan Ruhani povedal v televizijskem nagovoru, v katerem je dal evropskim podpisnicam jedrskega sporazuma (Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji) še dva meseca časa, da ga navkljub ameriškemu umiku iz njega rešijo. Teheran je zaradi evropskega cincanja pri izvajanju gospodarskih zavez iz sporazuma že povečal količine obogatenega urana nad dovoljenih 300 kilogramov ter njegovo bogatitev z dovoljenih 3,67 odstotka na 4,5 odstotka. Z napovedanim tretjim delnim umikom od sklenjenega dogovora ne bo spoštoval omejitve števila centrifug in prepovedi njihovega razvoja. Sporazum mu namreč dovoljuje le obratovanje 5060 centrifug tako imenovane prve generacije IR-1, temelječe na starih pakistanskih, do katerih se je dokopal v osemdesetih in devetdesetih letih na črnem trgu iz Pakistana. Tovrstnih centrifug ima po podatkih mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) 15.420, novejših, ki jih je razvil do šeste generacije, pa še okoli dva tisoč. Njihovemu obratovanju se je moral povsem odpovedati do leta 2026, najbolj dovršenih IR-6 pa naj bi imel trenutno le 19. Z njihovim ponovnim zagonom in brez omejitev števila in bogatenja urana bi lahko po oceni britanskih obveščevalcev Iran prvo jedrsko bombo dobil v poldrugem letu. Teheran vsakršno tovrstno namero dosledno zanika, jedrski program, ki se mu je v sporazumu s šesterico pogajalk (poleg prej omenjenih še Rusije, Kitajske in ZDA) odpovedal, pa je vseskozi predstavljal kot miroljuben in namenjen lastni jedrski energiji in raziskavam.
Pot do iranske jedrske oborožitve je relativno kratka
Joe Cirincione, predsednik filantropske organizacije Ploughshares, ki se izključno posveča neširjenju jedrske oborožitve, navaja, da bi Teheran za izdelavo prve jedrske bombo potreboval 1050 kilogramov nizko obogatenega urana namesto s sporazumom dovoljenih 300 kilogramov. Pred podpisom naj bi ga po njegovem vedenju že imel več kot 10 ton, a ga je moral odposlati v Rusijo. Kje je ta nizko obogateni uran zdaj, vsaj po navedbah nekdanjega koordinatorja za Iran v Obamovi administraciji Stephena Mulla ni znano, po nepotrjenih navedbah naj bi ga Teheranu naklonjena Moskva že vrnila, pošiljki pa dodala še 200 ton uranovega oksida oziroma t. i. rumene pogače kot koncentrata uranove rude. Tudi če ima Iran že večje količine nizko obogatenega urana na julija napovedanih 4,5 odstotka, ga mora za izdelavo jedrskega orožja obogatiti na vsaj 80 odstotkov. Tako visoko obogatenega s pomočjo centrifug dobi iz omenjene tone okoli 50 kilogramov (polnitev atomske bombe nad Hirošimo je bila 64 kg), kolikor je kritična ob uporabi izotopa U-235, pri čemer je najzamudnejši začetni proces bogatitve do 20 odstotkov, nadaljnja pa je hitra, saj je treba iz pare v centrifugi izločiti na en izotop U-235 le 4 za orožje neuporabne izotope U-238, v rumeni pogači na začetku centrifugiranja pa je neuporabnega izotopa več kot 99 odstotkov.
Teheransko preizkušanje evropskih podpisnic
Ob iranski objavi zagona s sporazumom izključenih centrifug in napovedanim razvojem novih so se v medijih pojavile ocene več analitikov s področja (ne)širjenja jedrske oborožitve, da se lahko Iran do nje dokoplje tudi že v letu dni. Obstajajo tudi nasprotna mnenja, namreč da Teheran z dosedanjimi odmiki od sporazuma skuša peterico preostalih podpisnic pripraviti do bolj odločnega nasprotovanja ameriškim sankcijam, ki Iran najbolj boleče udarjajo z naftnim embargom. Zaradi zagroženih washingtonskih sankcij proti državam, ki bi kupovale iransko nafto, so se prihodki Teherana iz tega glavnega vira drastično skrčili, saj je v letošnjem letu uspel na tuje dati manj kot 20 odstotkov dogovorjenih količin. Francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer v poskusu posredovanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki od Irana zahteva, da se v novem sporazumu odpove tudi raketnemu programu in podpori skupinam v regiji, ki jih ZDA razglašajo za teroristične, in Ruhanijem obljubil Iranu kreditno linijo v višini 15 milijard dolarjev, če mu ne bo znova omogočena prodaja nafte. Na to se ZDA še niso odzvale, so pa v torek še zaostrile pritisk na Teheran z uvrstitvijo njihove civilne vesoljske agencije pod izvršni predsedniški ukaz iz leta 2005, ki sankcionira širjenje orožja za množično uničevanje. Za okrepljen pritisk na Teheran se je danes zavzel tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu pred srečanjem z britanskim kolegom Borisom Johnsonom in ameriškim obrambnim ministrom Markom Esperjem v Londonu. Izraela, ki poseduje jedrsko orožje, ne skrbi samo možnost, da ga pridobi Iran, ampak da bo temu sledila Savdska Arabija. Trenutno ju sicer druži nasprotovanje teheranskemu režimu, kar krni tudi odnose Riada do Palestincev, a arabska averzija do Izraela ostaja stalnica.
