V francoskih bolnišnicah že šest mesecev traja stavka na 249 urgentnih oddelkih, ker ni dovolj sredstev, osebja in postelj. »Ker imam 18 pacientov in samo deset postelj, mora osem pacientov spati na nosilih,« pravi eden od stavkajočih zdravnikov.
Ministrica za zdravstvo Agnès Buzyn je zdaj sprejela dvanajst ukrepov za urgentne oddelke, kar jih bo v naslednjih treh letih stalo 750 milijonov evrov. Velik del teh sredstev bo namenjen klicnim centrom, kjer se bodo od novembra naprej tisti, ki so bolni ali se jim zdi, da so zboleli, lahko po telefonu ali spletu tudi sredi noči posvetovali o tem, ali je res nujno, da gredo takoj k zdravniku. V naslednjih letih pa naj bi v bližini preobremenjenih urgentnih oddelkov odprli 50 novih zdravstvenih domov.
Zaradi preobremenjenosti zdravnikov je ministrica dala več pristojnosti medicinskim sestram, tako da bodo odslej lahko tudi namestile mavec ali zašile rano. Gre torej za pragmatično odločitev v obratni smeri, kot je poskus slovenskega ministra za zdravje Aleša Šabedra, da zmanjša pristojnosti medicinskih sester s prenizko izobrazbo.
Ekonomski razlog preobremenjenosti
Za teh dvanajst ukrepov se je ministrica Buzyn odločila tudi zato, ker sindikati grozijo, da bodo stavkovno gibanje z urgenc razširili na vse zdravstvo, v katerem je zaposlenih 1,2 milijona ljudi. To bi pomenilo, da bi zdravniki prelagali manj nujne posege. Zelo hitro bi lahko začele stavkati tudi negovalke, ki so še v slabšem položaju kot medicinske sestre.
Sicer je na vseh oddelkih premalo osebja, predvsem zdravnikov, vse več pa je starih nad 70 let. Na specialista je treba zdaj čakati v povprečju že 67 dni, tudi zato je več ljudi na urgenci. Pravzaprav urgentni oddelki razmeroma dobro delujejo, saj se čaka v povprečju eno uro, kar je bolje kot na primer na Švedskem in Norveškem. Preobremenjeni so tudi zato, ker imajo zaradi izplačil iz zdravstvene blagajne interes, da sprejmejo čim več bolnikov, tudi nenujne primere in tiste, ki bi jih bilo treba napotiti k specialistu. Kar 43 odstotkov vseh primerov na urgenci tja ne sodi.
Za zdravstvo 1,6 odstotka BDP več od evropskega povprečja
Stavka pa se nadaljuje, saj Buzynova ni ugodila zahtevi po 10.000 novih zaposlitvah, povečanju mesečne plače za 300 evrov neto in po prepovedi zmanjševanja števila postelj. Sprejela je dolgoročne rešitve, a zaposleni želijo takojšnje učinke. Sicer Buzynova izhaja iz predpostavke, da so slabosti francoskega zdravstva povezane s slabo organizacijo, ne pa prenizkim obsegom sredstev. Pri tem se lahko opira na podatke Eurostata, po katerih Francija daje največ za zdravstvo v Evropi, in sicer 11,5 odstotka BDP, v EU pa je povprečje 9,9 odstotka. Francija je v resnici še v veliki meri socialna država in francoski bolniki prispevajo najmanj v Evropi za svoje zdravljenje.
Mnogi menijo, da je vzrok slabe organizacije zdravstva v preveliki centralizaciji. V Parizu ni vedno mogoče razumeti težav neke oddaljene bolnišnice, ki je največkrat povsem specifična. »Vsi tuji zdravstveni sistemi, ki so šli v reforme, so izvedli decentralizacijo. Za Francijo pa je tipično, da noče pogledati, kaj so drugje dobro naredili. Mislimo, da smo v vsem najboljši,« pravi Philippe Juvin, vodja urgentnega oddelka v eni od pariških bolnišnic in nekdanji evropski poslanec.
