Ameriško finančno ministrstvo je v petek tanker v skladu s protiteroristično zakonodajo razglasilo za »blokirano imetje« in dodalo, da »komurkoli, ki bi zagotavljal podporo tankerju Adrian Darya 1, grozijo sankcije«. Na črni listi je tudi kapitan ladje.
Gibraltarske oblasti so tanker Adrian Darya 1, ki je tedaj plul pod imenom Grace 1, zasegle 4. julija zaradi suma, da je prevažal surovo nafto v Sirijo in s tem kršil sankcije EU. Gibraltarsko vrhovno sodišče je 15. avgusta odredilo izpustitev tankerja, ker so gibraltarske oblasti od Irana dobile zagotovila, da tanker tovora ne bo izkrcal v Siriji.
Ameriške oblasti si vse od takrat neuspešno prizadevajo, da bi ladjo znova zasegli.
Julijska poteza Gibraltarja je povzročila diplomatsko krizo med Veliko Britanijo in Iranom, v kateri je Iran zasegel britanski tanker v Omanskem zalivu.
Adrian Darya 1 sicer prevaža 2,1 milijona sodov nafte, ki je vredna več kot 140 milijonov dolarjev. Iz Irana so v ponedeljek sporočili, da je bila nafta že prodana, kupec, ki bo verjetno podvržen sankcijam ZDA, pa ni znan.
Ameriško finančno ministrstvo je v izjavi poudarilo, da plovilo nafto prevaža v korist Iranske nacionalne garde, ki jo ZDA smatrajo za teroristično organizacijo. Vztrajalo je tudi, da tovrstne ladje s svojimi aktivnostmi podpirajo »zlonamerne aktivnosti Irana in spodbujajo terorizem«.
Po navedbah Pompea je tanker na poti v Tartus, pomembno sirsko pristanišče, kjer je tudi ruska vojaška baza. Po njegovi oceni je »velika napaka« zaupati zagotovilom, ki jih je v zvezi z ladjo podal iranski zunanji minister Džavad Zarif.
Tanker je sicer v zadnjih dneh večkrat spremenil smer plovbe. Prvotno je bil uradno namenjen v Grčijo, nato pa je v soboto spremenil cilj v samodejnem sistemu prepoznavanja ladij v pristanišče Mersin na jugu Turčije, saj je Grčija 21. avgusta sporočila, da »iranskemu tankerju ne bo pomagala tovoriti nafte v Sirijo«. Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu medtem trdi, da je ladja namenjena v Libanon.
Libanon je te trditve zavrnil, češ da nikoli ne kupuje surove nafte, saj nima lastnih rafinerij. Libanon po navedbah ministrice za energetiko Nade Boustani tudi ni prejel prošnje tankerja za vplutje v katero od svojih pristanišč.
