Svoje dvanajsto potovanje na Kitajsko nemška kanclerka Angela Merkel začenja v času velike kitajske politične krize, ko se v Hongkongu prebivalci silovito upirajo temu, da bi si jih Peking podredil. Merklova je prva zahodna voditeljica, ki prihaja na Kitajsko po tem, ko je na junijskih protestih lahko na ulice prišlo naenkrat tudi dva milijona prebivalcev te nekdanje britanske kolonije. Vsekakor se bo srečala s predsednikom Xi Jinpingom in premierjem Li Leqiangom, obiska Hongkonga, kjer od nje veliko pričakujejo, pa ni v njenem programu.

Predvsem pragmatično

»Gospa zvezna kanclerka, prosimo vas, pomagajte nam!« piše v odprtem pismu več interesnih skupin iz Hongkonga. »Odraščali ste v NDR. Imate neposredne izkušnje s strahovlado diktatorskega režima.« James To Kun Sun, ki je vodilni poslanec opozicijske Demokratske stranke, pa je dejal: »Pomembno je, da bo (Merklova) jasno dala vedeti, da so vrednote Nemčije iste kot vrednote Hongkonga. Besede Merklove imajo veliko težo, ker govori v imenu EU.«

Nemčija je v zadnjih letih s pametno diplomacijo na Kitajskem dosegla že marsikaj pozitivnega, med drugim osvoboditev umetnika Ai Weiweia in pesnice Liu Xie, žene leta 2018 umrlega in dolgo časa zaprtega nobelovca Liu Xiaoboja. Zdaj ni jasno, kako se bo kanclerka zavzela za Hongkong. Vsekakor je v tovrstnem posredovanja postala izkušena. Daleč pa so leta, ko se je Merklova srečala z dalajlamo, da bi zaradi nabiranja političnih točk doma Nemcem dokazovala, kako načelna je v zagovarjanju človekovih pravic. Merklova je v resnici postala bolj pragmatična in manj načelna tudi zaradi vse večje kitajske gospodarske in politične moči.

Najbrž se bo zdaj na pogovorih s predsednikom Xi Jinpingom in premierjem Li Leqiangom diskretno zavzela tudi za muslimanske Ujgure, hudo zatirano manjšino na severozahodu Kitajske. Kot glede Hongkonga pa mora biti tudi tu previdna pri izbiri besed, saj v obeh primerih v Pekingu trdijo, da gre za »notranjo kitajsko« zadevo.

Kitajska agenda

Premier Li Leqiang bo Merklovo sprejel z vsemi častmi. Videti je, da si kitajsko vodstvo prizadeva, da bi Merklovo v kitajsko-ameriškem trgovinskem sporu pritegnilo na svojo stran, Merklova pa bo najbrž poskušala, da bi imela EU v tem konfliktu odločilno vlogo.

Eden pomembnih ciljev Merklove ob tem obisku je, da – seveda spet diskretno – nastopi proti »sistemu družbenega kredita«, kot se imenuje projekt kitajskih oblasti, da bi od prihodnjega leta naprej tudi s pomočjo video kamer točkovali vedenje državljanov in jih tako razvrščali v več skupin, ki bi imele tako različne pravice. Sama nemška podjetja se bojijo gospodarskih posledic takšnega orwellovskega totalitarizma, zato ker bodo podjetja kaznovana zaradi slabega plačevanja davkov in slabega odnosa do okolja. Poleg tega je mogoče pričakovati, da bo nemška kanclerka izrazila tudi željo, da bi bil kitajski trg za nemška podjetja bolj odprt, saj si tudi EU že vrsto let prizadeva za boljšo obravnavo evropskih naložb na Kitajskem.