Nedeljski dnevnik: V EU Šarec gor, Plenković dol

Na prostor izrinjenega srednjega razreda se zalezejo politično nevzgojeni samozvanci in saboterji, ki z nacionalizmom, rasizmom in šovinizmom strašijo pred prišleki, da bi tako prikrili lastne goreče želje po diktaturi, ki se kot povodenj širijo tudi znotraj Evropske unije, pri čemer prednjačijo Poljska, Slovaška, Madžarska in Hrvaška, vse več občudovalcev pa imajo tudi v Sloveniji, piše v novi številki Nedeljskega dnevnika novinar Aleksander Lucu. Poljski mislec Adam Michnik, tudi velik prijatelj Slovenije, je že v devetdesetih vizionarsko zapisal: »Slabše od komunizma je, kar pride po komunizmu!«

Verjetna predsednica evropske komisije Ursula von der Layen je že pred uradnim začetkom opravljanja funkcije zaznala, kaj se v naštetih državah dogaja, zlasti po tistem, ko se je v Bruslju zgodil Andrej Plenković, predsednik hrvaške vlade, za prijatelje imenovan Plenko. Od uradnice v administraciji, ki je zapisovala dogajanje zaprte seje v Bruslju, ko se je kupčkalo o vodenju evropske komisije, je do nas proniknil pravi potek dogajanja. Spretni nemški lobisti so namreč nastopaškemu Plenku podtaknili informacijo (fake news), da bi lahko bil on predsednik komisije, kar je kupil kot suho zlato, saj so v Zagrebu že iskali novega šefa HDZ in vlade. Na zaprti seji je imela glavno besedo nemška kanclerka Angela Merkel, ki je seveda hvalila odličnost in sposobnost Ursule von der Leyen, pri čemer niti z besedo ni omenila Plenka, ki se je že šopiril kot pav ter v balkanski maniri levo in desno obljubljal. Ko se je Merklovi pridružil še francoski predsednik Emmanuel Macron, je Plenku le potegnilo, da je njegova kandidatura le strašilo v koruzi. Zato je poskočil kot ris in jezno zagotovil, da Hrvaška (in še nekaj somišljenikov iz že omenjenih postkomunističnih držav) Ursule von der Layen ne bo podprla, kajti razpravljati je treba tudi o drugih, boljših kandidatih. Zaradi izpada je bila seja prekinjena in v odmoru so najmočnejši politiki v EU z ne prav velikim naporom prepričali večino nasprotnikov, da je von der Leynova pravi izbor, razen Plenkovića, ki ga je vzela v roke sama kanclerka, vendar Hrvat ni popustil, postal je celo neprijeten do Merklove in Nemčije. Bilo je celo tako hudo, da je Merklova sejo zapustila. Seveda je evropski parlament z ne prav veliko večino sredi julija prav Ursulo von der Layen izvolil za predsednico evropske komisije.

V Berlinu so temeljito obnovili dogajanje v Bruslju, natanko obdelali tudi osebnost vse bolj povzpetniškega Plenka in sklenili, da bo Ursula von der Leyen za javnost in medije v najbolj spravljivem tonu obiskala Zagreb. Ker je bil njen obisk Hrvaške ena prvih poti v vlogi predsednice komisije, so se mediji v sosednji državi ob hvali njihove države skoraj razlili od visokoletečih misli o pomembnosti rdeče-bele šahovnice v EU. V resnici pa je von der Leynova v »prijateljskem« pogovoru s Plenkovićem po nemško odločno povedala, da morajo v Bruslju zlasti med pogovori najvišjih predstavnikov držav veljati visoki standardi bontona in da ima Hrvaška samo eno možnost – čim bolj resno sodelovanje.

Nasprotno pa z bruseljskih hodnikov in iz pogovorov vplivnih lobistov (Slovenija nima v Bruslju nobenega res doraslega lobista, po drugi strani pa jih ima lepo število Srbija, ki sploh ni članica EU) prihaja vse več izjemno pohvalnih besed o našem predsedniku vlade Marjanu Šarcu, ki si je že pridobil sloves, da so njegovi govori v Bruslju kratki, jasni in razumni, vedno z dodatkom najti čim prej dogovor, da gremo potem domov in se imamo fajn, bi rekel Šarec. Zelo podoben način, kot ga je v našo politiko vpeljal dr. Janez Drnovšek, ki se ga letos spominjamo ob deseti obletnici smrti. Nadaljevanje članka pa v tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika.