Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian in obrambna ministrica Florence Parly sta bila danes v Moskvi na pogovorih z ruskima kolegoma Sergejem Lavrovom in Sergejem Šojgujem. Srečanje naznanja novo obdobje v odnosih med državama, v zvezi s čimer je Le Drian na novinarski konferenci po njem dejal, da gre za poskus zmanjšanja nezaupanja: »Ni še napočil čas za umik sankcij. Je pa tu nov način razmišljanja, ki ga nismo videli že več let.« Tudi ruski zunanji minister Lavrov se je zavzel za izboljšanje odnosov.

Gre tudi za Iran

Francoski predsednik Emmanuel Macron si očitno prizadeva za pragmatično in realistično politiko, ki upošteva dejstvo, da je Vladimirju Putinu uspelo v zadnjih petih letih postaviti Rusijo v ospredje na mednarodni sceni, med drugim s posredovanjem v Siriji.

Če torej Macron želi kaj doseči na širšem mednarodnem prizorišču in s tem dokazati, da veličina Francije ni preteklost, je nujno, da izboljša odnose z Rusijo. Zdaj hoče predvsem posredovati med Iranom in ZDA glede iranskega jedrskega programa, pri katerem ima pomembno vlogo Rusija. Podpreti hoče tudi prizadevanje novega ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da odpravi konflikt z Rusijo, zlasti glede Donbasa (Krim je izgubljen), zato Macron dialog s Putinom potrebuje. Poleg tega francoski predsednik hoče, da bi bila Rusija bolj obrnjena proti Evropi in manj proti Kitajski.

Macron hoče preprečiti tudi oboroževalno tekmo med zahodno Evropo in Rusijo ter ustaviti vse bolj nevarne ruske kibernetske napade. Kot je sam izjavil konec avgusta v govoru francoskim veleposlanikom, je Evropa lahko stabilna in mirna samo, če ima dobre odnose z Rusijo. »A to ni interes nekaterih naših zaveznikov, ki nas silijo, naj zaostrujemo sankcije proti Rusiji,« je tedaj dodal.

Doma tudi kritike

Če zlasti francoska podjetja, kot je naftni velikan Total, zahtevajo odpravo sankcij proti Rusiji, pa del francoske diplomacije in zlasti vojska (ki se ima za zaveznika ZDA) ter velik del medijev in intelektualcev nasprotujeta sedanjemu zbližanju s Putinom. Vendar v Franciji predsednik države edini določa zunanjo politiko.

Nekateri francoski komentatorji, ki poudarjajo zahodne vrednote, nasprotujejo vsakemu zbližanju s Putinom, ker naj bi bil ta zaradi svojega nacionalizma in prepričanja, da je za Ruse odrešenik, za Zahod že izgubljen. »Ima se za novega pravoslavnega carja, za rešitelja tradicionalne Rusije, branitelja krščanske Evrope pred pokvarjenostjo zahoda in ameriškimi vrednotami,« je na televiziji France5 dejal Pierre Servent, znani francoski analitik. Prav daje nemški kanclerki Angeli Merkel, ko Putina označuje za lažnivca, ki ni vreden zaupanja. Servent ga obsoja med drugim zaradi afere Skripal, številnih ruskih kršitev zračnega prostora evropskih držav, izzivanja ruskih podmornic v Sredozemlju, ruskih kibernetičnih napadov in lanske ruske priključitve Azovskega morja.

Zagovorniki Macronove politike pa trdijo, da naj bi francoski predsednik želel le zbližanje z Rusijo in ne s Putinom. Še drugače: Macron misli tudi na čas, ko v Kremlju ne bo več predsednika Putina.