Da bi se odpravili do avtobusne postaje, vstopili na avtobus in se z njim odpeljali na izlet ali po nakupih, mnogim od več kot 60 udeležencev dosedanjih izletov projekta Naj te zapelje zelena mobilnost po Kranju in okolici včasih ni prišlo na misel. Projekt izvajata Cipra Slovenija in Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, sofinancira pa ministrstvo za okolje in prostor. »Pripravljamo 18 predlogov oziroma mobilnostnih shem za obiske lokalnih zanimivosti, nakupovanja z avtobusom, hojo in kolesom v okolici Kranja. Med njimi so obisk Trbojskega jezera, Udin boršta, Preddvorskega jezera in svetega Lovrenca, starega mestnega jedra v Kranju in Tržiču ter nakupovanja na lokalnih tržnicah in kmetijah. Predloge predstavljamo na enostaven način, z jasno označenimi progami avtobusa, postajami, mesti vstopa in izstopa, časom trajanja izleta, stroški…« pravi Uroš Brankovič, direktor Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Pomemben korak pri končnem oblikovanju predlogov je tudi testiranje mobilnostnih shem, zato so letos poleti izvedli nekaj testnih izletov, z njimi pa nadaljujejo tudi jeseni, dodaja.
Z rednim mestnim avtobusom na izlet
»Z redno mestno avtobusno progo številka 8 smo obiskali Trbojsko jezero, se sprehodili po poti Jeprškega učitelja ter spoznavali ptice ob jezeru. S podeželske postaje Cerklje na Gorenjskem smo se z avtobusom prek Šenčurja odpeljali v Kranj, kjer smo spoznavali zgodovino Kranja, obiskali ekološko tržnico in kranjske rove ter preizkusili kranvaj. Na potep po poti naših prednikov smo se z avtobusom odpeljali iz Kranja do Bašlja, kjer smo v družbi arheologa osvojili sveti Lovrenc in izvedeli veliko o arheološkem najdišču starih Slovanov, se popeljali s kmečkim vozom in se preizkusili v čolnarjenju na jezeru Črnava. Odkrivanje skrivnosti Udin boršta in življenja rokovnjačev smo začeli v Kranju, od koder nas je avtobus odpeljal najprej na ogled Poličarjeve kmetije na Polici in nato v Duplje, kjer smo si ogledali Vogvarjevo hišo, Dupljansko graščino in Arneževo luknjo. Potem smo peš odkrivali gozdove in kraške pojave v krajinskem parku Udin boršt ter za zaključek v rokovnjaškem taboru v osrčju gozdov poskusili pravi rokovnjaški golaž,« Brankovič opisuje nekaj dosedanjih izletov.
»Udeležence je presenetila nizka cena vozovnice mestnega avtobusa, ki stane samo en evro na dan. Prav tako so pohvalili sproščeno in brezskrbno vzdušje. Ni bilo skrbi, kje bodo parkirali in koliko jih bo to stalo. Med čakanjem na avtobus je bilo dovolj časa za klepet in izmenjavo izkušenj,« se spominja direktor kranjskega centra. Presenetilo ga je tudi, kako dobre volje so bili udeleženci izletov. »Očitno potovanja, na katerih smo obkroženi z ljudmi, pogrešamo. To je nekaj povsem drugega kot samotna zaprtost v notranjosti osebnega avtomobila,« razmišlja.
Ko je treba teči, da avtobus ne odpelje
Dobre avtobusne povezave, ki po besedah direktorja kranjskega centra za trajnostni razvoj podeželja vladajo v Kranju in okolici, poskrbijo za to, da takšni podvigi z avtobusom za uporabnike niso preveč časovno potratni. »Za nič niso bili udeleženci prikrajšani na izletih z rednimi avtobusi. Le kakšno novo doživetje se jim je vtisnilo v spomin. Zgodilo se je, da smo morali na enem od izletov celo teči, da smo ujeli avtobus. Mnogi tega niso počeli od mladosti, ko so na primer obiskovali šolo,« opozarja Brankovič.
V prihodnje pripravljajo še nekaj izletov, datume katerih redno objavljajo na družbenih omrežjih. Potem se bodo, napoveduje, posvetili promociji takšnega načina mobilnosti. »Ljudi bi radi spodbudili, da preizkusijo naših 18 predlogov za izlete, želimo pa, da bi se snovanja novih poti z rednimi avtobusi, kolesi in peš lotili tudi sami glede na svoje želje in potrebe,« pravi Brankovič. Pri tem tesno sodelujejo tako z avtobusnim podjetjem kot z občinami.
