»Koliko stane?« je med ogledovanjem ličnega in dobro ohranjenega Rogovega rdečega kolesa spraševala mlajša kolesarka. Na sejem rabljenih koles, ki so ga minulo soboto pripravili člani pobude Za mesto po dveh, se je pripeljala s svojim športnim kolesom. »Prišla sem po mestno kolo. Prejšnjega so mi ukradli, ko sem ga pustila pred trgovino, in zdaj ne bi rada kupila čisto novega,« je razlog za dopoldanski obisk sejma pojasnila Tjaša. »Sto evrov? Bom še premislila,« se je ozrla k prodajalcu, naredila fotografijo kolesa, da se bo doma lažje posvetovala, in odkolesarila.
Najbolj zaželena mestna kolesa
Prav mestna kolesa so takrat, ko ob Gradaščici poteka sejem rabljenih koles, najbolj zaželena. »Obiskovalci iščejo kolesa, ki so dovolj dobro ohranjena, da se bodo z njimi lahko vozili po mestu, in hkrati niso predraga, da jih ne bo skrbelo, če bodo kolo kje pustili parkirano dalj časa,« je najpogostejši razlog za obisk sejma povzel Miha Lokar iz pobude Za mesto po dveh. Sejem so v Eipprovi ulici minuli konec tedna pripravili že tretjič v tem poletju. Tradicionalno bi sicer moral potekati vsako drugo soboto v mesecu, a jih je pred dvema tednoma pregnal dež.
Tokrat je bilo organizatorjem vreme naklonjeno in sončno dopoldne je v Trnovo privabilo številne kolesarje. »Tisti, ki so želeli prodati rabljeno kolo ali ga kupiti, prav veliko možnosti v Ljubljani do zdaj niso imeli. Ker izkušnje iz tujine kažejo, da so tovrstni sejmi dobro sprejeti, smo se odločili, da ga pripravimo. Hkrati je to priložnost, da oživimo Eipprovo ulico in ljudi spodbudimo k pametni mobilnosti,« je pojasnil Lokar.
Da so ljubljanski kolesarji takšen sejem res pogrešali, se je potrdilo že junija, ko so Eipprovo prvič napolnila rabljena kolesa. Takrat je ponudbo sestavljajo približno petdeset bolj ali manj dobro ohranjenih koles, prodali so jih več kot polovico. Fotografije koles, ki jih prodajalcem ne uspe prodati, organizatorji potem objavijo na svoji strani na facebooku in če se kdo zanima za nakup, ga povežejo z lastnikom. »Tudi to že deluje, saj smo tako prodali že kar nekaj koles,« je zadovoljen Lokar.
Pony za 150 evrov
Pogled na pisano ponudbo skrbno zloženih koles je razkrival, da bodo imeli kupci tudi ta dan veliko izbire, manjkala niso niti legendarna Rogova kolesa. Kolesarji so lahko izbirali predvsem med nekaj dobro ohranjenimi modeli vesna in oranžnim ponyjem. »150 evrov. To pa ni drago,« se je navdušila ena od mimoidočih. V mislih je najbrž imela cene novih koles pony, ki se začnejo pri skoraj 330 evrih. »Če želijo, lahko prodajalcem na sejmu pomagamo določiti okvirno ceno za izbrana kolesa, a ljubše nam je, če izhodiščno ceno postavijo sami. Kupci pa se lahko poskusijo še malo pogajati,« je potek prodaje opisal Lokar.
A ne le priljubljena kolesa pony, prodajalci so v Eipprovo ulico pripeljali tudi bolj športna kolesa ter kolesa holland in robustne cruiserje. Ti so zaradi velikih gum in vzravnane drže med vožnjo primerni za »križarjenje« (cruising) po mestu. V Ameriki, kjer so prvega cruiserja izdelali leta 1933, so bila ta kolesa najbolj priljubljena od tridesetih do petdesetih let dvajsetega stoletja, znova pa so postala priljubljena v sredini devetdesetih let.
Prodaja in druženje
Med prvimi, ki mu je v soboto uspelo skleniti kupčijo, je bil Miran Cimerman. Že pol ure po začetku sejma je prodal snežno belega »holanderja« s košarico, na kupca pa je čakalo še nekoliko bolj športno zeleno kolo. »Doma imam kar nekaj koles, ki jih ne potrebujemo, pa sem se odločil, da pridem pogledat,« je povedal Cimerman in pokazal proti zelenemu kolesu. »Tega sem dobil od gospe, ki jo je pred leti zbil avto. Kolo je bilo uničeno, zato mi ga je podarila. Če ga ne bi vzel, bi ga odpeljala na odpad. Popravil in uredil sem ga tako, da lahko danes nanj nekdo samo sede in se odpelje,« je še dodal upokojenec, ki je, kot pravi, v popravljanju koles našel konjiček. »Kolesa, ki so čisto v razsulu, z veseljem popravim, da spet postanejo uporabna. Čas imam, medtem ko čakam na pokojnino,« se je zasmejal.
Da se je prišel bolj družit kot prodajat, pa je pojasnil Mitja Štancar. Njegovo kolo namreč ni izstopalo le po ceni, ki je z 800 evro krepko presegala povprečje ponudbe sejma (največ koles je bilo v razponu med 50 in 100 evri), temveč tudi po videzu. Neobičajno dolgega črnega cruiserja s širokimi gumami, poslikanega z belimi mrtvaškimi glavami, je sestavil sam. »To je že nekaj časa moj konjiček. Blizu mi je stil rockabilly in ker nimam dovolj prostora, da bi zbiral in predeloval motorje, sem izbral kolesa,« je pojasnil Štancar.
Cene ne bo spuščal, je poudaril, saj je kolo unikat, v katerega je vložil veliko dela in tudi denarja. »Prišel sem bolj iz radovednosti in upam, da bo prijetno družabno popoldne. Če koga navdušim za nakup, pa še toliko bolje,« se je zasmejal Štancar, ki mu zanimivih kolesarskih zamisli ne manjka. Razmišlja tudi o izdelavi prav posebnega tricikla za prodajo sladoleda.
