Španski parlament je na izredni seji danes začel razpravo o izvolitvi novega predsednika vlade. Edini možni kandidat je sedanji vršilec dolžnosti premierja Pedro Sanchez iz Socialistične delavske stranke (PSOE). Na današnji seji je predstavil svoj vladni program, toda v parlamentu še nima zagotovljene zadostne večine. Za izvolitev potrebuje podporo levičarske stranke Unidas Podemos, a se je z njihovim vodjo začel resneje pogajati šele v soboto, potem ko je Pablo Iglesias odstopil od zahteve, da ga vključi v ministrski kabinet.
Sanchez računa na podpis koalicijske pogodbe v četrtek, ko naj bi potekalo drugo parlamentarno glasovanje. V prvem glasovanju, ki ga bodo poslanci opravili jutri, bi morala namreč zanj glasovati absolutna večina, to je 176 od 350 poslancev. Ker bo prvi poskus glasovanja zagotovo neuspešen, saj niti skupaj z Unidas Podemos ne zbere tolikšnega števila glasov, računa na drugo glasovanje, ki ga mora predsednica parlamenta sklicati v 48 urah. V tem primeru za izvolitev zadošča, če ga podpre navadna večina. Stranka PSOE ima 123 poslancev, Unidas Podemos pa 42, skupaj lahko torej zagotovita 165 glasov, kar je precej več, kot jih ima desna in skrajno desna opozicijska trojica, ki bo po napovedih glasovala proti Sanchezu.
Baskovska nacionalistična stranka (PNV) s šestimi poslanci in katalonska nacionalistična Republikanska levica (ERC) s 15 poslanci sta napovedali, da izvolitvi leve koalicijske vlade ne bosta nasprotovali in se bosta vzdržali. Desna katalonska nacionalistična stranka Junts per Catalunya (JxCat) nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta, ki ima v parlamentu sedem poslancev, pa bi zanj glasovala le, če bi se bil Sanchez pripravljen z njimi pogajati, na kar vodja socialistov ni pristal.
Teža katalonskega vprašanja
V socialistični stranki nasploh zavračajo podporo katalonskih nacionalistov. Stališče vodje Podemosa do katalonskega vprašanja pa so celo razglasili za glavno prepreko, da bi Iglesias postal minister oziroma namestnik premierja, kot je zahteval. Iglesias je sicer proti osamosvojitvi Katalonije, a podpira izvedbo referenduma o samostojnosti in nasprotuje uporabi 155. člena španske ustave v Kataloniji, ki pomeni odstavitev regionalne vlade. Prav tako meni, da so priprti katalonski politiki dejansko politični zaporniki.
Drugačen je pogled Sancheza, ki meni, da v Španiji političnih zapornikov ni, in nasprotuje tako referendumu kot siceršnjim pogajanjem o osamosvajanju Katalonije. Ocenjuje tudi, da bo prej ali slej treba vnovič uporabiti omenjeni ustavni člen za odstavitev katalonske vlade. Ta medstrankarska razhajanja so razlog, zakaj socialistični prvak Iglesiasu ne zaupa in ga noče med člani vlade, niti potem ko je Unidas Podemos pisno zagotovila, da bodo kot koalicijski partnerji spoštovali Sanchezove odločitve.
Ni tradicije koalicijskih vlad
Zapleti s sestavljanjem koalicije s Podemosom so bili zelo svojevrstni in za evropske države, kjer so koalicijske vlade nekaj normalnega, na trenutke nedoumljivi. Izid izrednih volitev 28. aprila letos, ki kaže na politično razdrobljenost in polarizacijo na levi in desni blok, ne ponuja druge alternative kot koalicijsko vlado. Vendar je v Španiji problem ta, da na državni ravni vse od padca diktature nikoli niso imeli koalicijskih vlad, ampak so se na oblasti preprosto izmenjavali socialisti in ljudska stranka. Sanchez, ki si ni mogel predstavljati, kot je dejal, da bi bil v vladi še drug strankarski vodja, je Iglesiasu najprej ponudil zgolj sodelovanje, a je vodja Podemosa to zavrnil in zahteval koalicijo. Ta zahteva pa ni bila pogodu socialističnemu prvaku, ki je nakazal, da bi mu bilo ljubše sodelovanje z desnosredinsko stranko Ciudadanos. Vendar je vodja te stranke Albert Rivera odklonil vsakršno možnost dogovarjanja. Po skoraj treh mesecih pogovorov in političnega taktiziranja je prejšnji teden Iglesias le naredil korak nazaj in Sanchez je pristal na pogajanja o sestavi koalicijske vlade. Toda vse je še v zraku, saj časa za končni sporazum, ki ga med njima še ni, zmanjkuje.
